Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Mednarodni prenos sedeža in statusno preoblikovanje družb predstavljata pomembni orodji, ki družbam omogočata čezmejno mobilnost in prilagajanje na zahteve globalnega trga. Magistrska naloga obravnava ureditev na področju čezmejnega prenosa sedeža ter statusnega preoblikovanja družb v EU, Sloveniji in Švici. Družbe s sedežem v EU na notranjem trgu imajo pravico do svobode ustanavljanja na podlagi 49. člena PDEU, kar jim omogoča svobodno izbiro kraja sedeža družbe in s tem tudi prenos sedeža družbe v drugo državo članico. Z Deseto direktivo je EU harmonizirala področje čezmejnih združitev, medtem ko za čezmejni prenos sedeža trenutno ne obstaja ustrezni pravni okvir. Pomembno vlogo na tem področju je imelo Sodišče EU, ki je s sodno prakso nadomeščalo pomanjkljivo zakonodajno ureditev. Pri mednarodnem prenosu sedeža in statusnem preoblikovanju družb nastanejo pomembne posledice za družbenike, upnike in zaposlene, katerim mora zakonodaja nuditi ustrezno pravno varnost. Področje mednarodnih statusnih preoblikovanj in prenosa sedeža v Švici ureja zakon IPRG. Kljub temu da Švica ni pristopila k EU, pa je z EU sklenila številne sporazume, ki so približali švicarsko pravo pravu EU. V nalogi smo preučevali, ali obstaja sporazum, ki bi Švici zagotavljal svobodo ustanavljanja, kakršna izhaja iz 49. člena PDEU. Analiza in primerjava zakonodaje sta pokazali pomemben vpliv prava EU na zakonodajo na področju mednarodnega statusnega preoblikovanja družb v Švici.
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2018; Ogledov: 2743; Prenosov: 220
Celotno besedilo (693,69 KB)

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na potenciale in ovire dolenjske regije na področju socialnega podjetništva. V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni pojmi socialna ekonomija, socialno podjetništvo in socialno podjetje. Sledi predstavitev zakonske opredelitve socialnega podjetništva v Sloveniji ter trenutnega stanja v Sloveniji in na Dolenjskem. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati kvalitativne analize, kjer je bilo s pomočjo intervjujev s socialnimi podjetniki in lokalno institucijo ugotovljeno, da ima dolenjska regija velik potencial, ki ga je mogoče bolje izkoristiti ob večji pomoči lokalne skupnosti in države. Vse prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Dolenjske pa so predstavljene na koncu diplomske naloge, v SWOT-analizi.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialna podjetja, lokalna skupnost, Dolenjska, potenciali in ovire, SWOT analiza
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 3066; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Posvojitev (adopcija) , kot prastar statut je postopek, v katerem določena oseba prevzame starševstvo nad nekom s katerim ni v bližnjem sorodstvu. Adopcijo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Med mednarodni pravnimi viri v Sloveniji veljajo tudi določene konvencije, ki zadevajo posvojitve. Poleg tega ima Slovenija sklenjen tudi bilateralni sporazum z Makedonijo, ki ureja potek posvojitev med tema dvema državama. Zakon določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je posvojitev mogoča in pa ogrodje postopka samega. Vse ostalo je prepuščeno delavcem na centrih za socialno delo, tako da je od njihove presoje odvisno komu gredo otroci, ki so namenjeni posvojitvi. Kot največji problem postopka se kaže njegova nedorečenost. Obstajajo različne prakse glede na center za socialno delo, to pa prinaša precej razlik in posledično nejevolje. Nekateri očitajo tudi manjk strokovnosti, ki naj bi se predvsem kazal pri pripravah bodočih posvojiteljev na starševstvo. V ta namen pa imamo pri nas dve društvi, ki se trudita, da bi se ta težava odpravila in bi bili bodoči starši kar se da pripravljeni na posvojitev. Ker je v Sloveniji otrok, ki izpolnjujejo pogoje za posvojitev malo, staršev, ki bi želeli otroka posvojiti pa veliko, se nekateri poslužujejo mednarodnih posvojitev. Tako nacionalne kot mednarodne posvojitve, pa morajo imeti v prvi vrsti za cilj korist otrok in v tej smeri voditi celotni. postopek.
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2067; Prenosov: 187
Celotno besedilo (945,91 KB)

Opis: Urejanje področja varstva starševstva in materinstva je družbeno določen proces, ki sledi družbenim spremembam ter novim družbenim razmerjem in vrednotam, hkrati pa lahko družbeno stvarnost pomembno sooblikuje. Osrednje mesto pri urejanju in reformah omenjenega področja zavzema skozi čas spreminjajoča se vloga ženske - matere v družbenih razmerjih, posledično pa tudi nova vloga očeta, vzpostavljanje novih odnosov znotraj družine in v razmerju družine do družbene skupnosti. Tako se na področju starševstva vedno znova pojavlja tudi potreba po drugačnem urejanju pravic obeh staršev. Starševstvu in materinstvu je namenjena mednarodna in nacionalna zaščita, ki se razteza na široko področje pravnega urejanja in je usmerjena k izenačevanju možnosti depriviligirane skupine in s tem udejanjanju načela enakosti med spoloma ter med družinami z otroki in brez njih, zagotavljanju (bolj) enakovrednih možnosti za uveljavitev posameznikov na vseh družbenih področjih pa tudi varovanju splošnih družbenih interesov. Z ustrezno zakonodajo in ukrepi družinske politike se tako zagotavljajo formalne možnosti, ki zopet povratno vplivajo na dejansko stanje in nastajanje novih razmerij v družbi.
Ključne besede: materinstvo, socialna varnost, ustavne pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2488; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,82 MB)

Ključne besede: zemljiški dolg, zemljiško pismo, vrednostni papir, fiduciarna pogodba, notarski zapis, maksimalna hipoteka, zemljiškoknjižni postopek
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2018; Ogledov: 2867; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,47 MB)