21. Pogled socialnega delavca na izzive učencev v obdobju pandemije COVID-19 : diplomska nalogaPia Ćosić, 2021, diplomsko delo Opis: Z namenom omejitve širjenja okužb zaradi pandemije COVID-19 so se zaprle šole, kar je vplivalo na izobraževalni proces in na vse vpletene. Šolska svetovalna služba predstavlja nepogrešljiv člen v izobraževalnem procesu, ki pomaga h kakovostnejši šoli z drugačnim načinom reševanja problemov. Področje šolske svetovalne službe je široko, velik pa je tudi njen pomen.
V teoretičnem delu smo opisali vlogo svetovalne službe v osnovni šoli, profile svetovalne službe ter svetovalne delavce – psihologe, pedagoge, socialne delavce, socialne pedagoge in specialne pedagoge – defektologe. Sledilo je podpoglavje Vpliv pandemije COVID-19 na režim dela v šolah v letu 2020.
V empiričnem delu smo predstavili intervjuje s petimi socialnimi delavkami iz petih osnovnih šol. Intervjuje smo posneli s Skypom ter jih nato dobesedno prepisali. Socialne delavke smo intervjuvali od 23.4.2021 do 14.5.2021. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z metodo spraševanja po delno strukturiranem intervjuju
Organizacijo dela socialne delavke je določil ravnatelj. Nekatere socialne delavke so delale iz šole, nekatere pa od doma. Usposabljale so se za uporabo Microsoft Teams in z njim povezanih spletnih orodij. Niso dobile kakšnih posebnih navodil, kako delati z otroki v času COVID-19, so pa imele enkrat tedensko usklajevalne sestanke z vodstvom in ostalimi kolegi ter učitelji. Socialne delavke so zaznale povečanje števila otrok, ki so doživljali različne vrste stisk.
Rezultate raziskave lahko uporabimo za pomoč pri učenju otrok, ki imajo učne težave, težave doma in ki doživljajo razne vrste stisk.
Ključne besede: svetovalna služba, socialne delavke, psihologi, pedagogi, pandemija COVID-19, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 647; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
22. |
23. Analiza družabnega omrežja Twitter v času pandemije COVID-19 : magistrska nalogaTomaž Gorenc, 2021, magistrsko delo Opis: Pandemija covid-19 je spremenila svet. Za zajezitev okužb smo večino časa preživeli po svojih domovih, opravljali delo od doma, se šolali na daljavo, veliko več smo se rekreirali in hodili samo po nujnih opravkih. Ker smo bili več časa doma, smo imeli več prostega časa. Posledično smo preživeli več časa na družabnih omrežjih, kjer so se začele pojavljati poleg preverjenih informacij tudi nepreverjene informacije, govorice in zarote. Tako se je poleg obstoječe pandemije pojavila še t. i. »infodemija« in je zajezitev le-te postalo skoraj enako pomembno kot zajezitev same pandemije. V sklopu magistrske naloge smo analizirali družabno omrežje Twitter, tako da smo zbrali in analizirali slovenske tvite, povezane s pandemijo covid-19 z uporabo programskega jezika Python. Proučevali smo vpliv pandemije na Twitter in kaj Slovence najbolj skrbi v povezavi s pandemijo.
Ključne besede: COVID-19, pandemija, Twitter, družabna omrežja, infodemija
Objavljeno v ReVIS: 17.03.2022; Ogledov: 1916; Prenosov: 81
Celotno besedilo (5,02 MB) |
24. Varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije COVID-19 : magistrsko deloRene Pohlen, 2021, magistrsko delo Opis: Varstvo človekove pravice do življenja je v času pandemije covid-19 zahtevalo neobičajne in izredne ukrepe, ki so za namen varovanja zdravja in življenja ljudi posegli v druge človekove pravice. Magistrsko delo s pomočjo normativno-dogmatične, deskriptivne, analitične, vrednotenjske in primerjalne ter sintetične metode poskuša odgovoriti na vprašanja, ali pandemija covid-19 predstavlja izredne razmere, v katerih je za varstvo človekove pravice do življenja nujno potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi se omejijo druge človekove pravice in temeljne svoboščine, ali so bili posegi v pravice in temeljne svoboščine v času pandemije covid-19 v naši državi pretežno pravno dopustni in sorazmerni ter ali so si države v času pandemije covid-19 medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja in pri odpravljanju posledic pandemije v duhu solidarnosti. Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na pravno ureditev človekove pravice do življenja, nadaljuje pa s pravno ureditvijo izrednih razmer in pojmov epidemije ter pandemije. Nato obravnava ukrepe, ki so bili za varstvo zdravja in življenja ljudi sprejeti v naši državi, v dveh drugih državah, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni. Opravljena je presoja dopustnosti in sorazmernosti nekaterih ukrepov ter izpostavljena problematika sprejemanja nekaterih ukrepov. Na koncu magistrsko delo proučuje sodelovanje držav pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Na podlagi vseh ugotovitev je mogoče zaključiti, da je bilo treba za varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 sprejeti ukrepe, s katerimi so se omejile druge človekove pravice in temeljne svoboščine, da so bili le nekateri ukrepi v naši državi dopustni in sorazmerni ter da so si države medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Magistrsko delo s svojimi ugotovitvami prispeva k boljšemu razumevanju, kako je bila pravica do življenja varovana v času pandemije covid-19 in kakšni ukrepi za varovanje pravice do življenja so dopustni in sorazmerni. Ugotovitve koristijo pri sprejemanju novih ukrepov za varovanje pravice do življenja v prihodnosti in prispevajo k boljšemu varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.
Ključne besede: pravica do življenja, pandemija, covid-19, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posegi v človekove pravice, izredne razmere, sorazmernost
Objavljeno v ReVIS: 04.02.2022; Ogledov: 1253; Prenosov: 191
Celotno besedilo (863,11 KB) |
25. Pravica do svobode gibanja ter pravica do svobode in varnosti v času epidemije : magistrsko deloSara Javornik, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sta predstavljeni dve pravici – svoboda gibanja ter svoboda in varnost. Vsak človek se s tema pravicama že rodi. Obe sta bili v razvitih državah v zadnjem desetletju nedotakljivi in spoštovani. Seveda so obstajale določene kršitve, ki so se reševale na nacionalnih sodiščih držav ter sodiščih za človekove pravice, vendar nič takšnega, kar bi vplivalo na širšo javnost. Obe pravici imata pravno podlago v številnih mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, in v ustavah držav članic EU in izven nje. V zadnjem letu in pol se je to spremenilo. Nastopila je epidemija, ki se je razširila na pandemijo, in s tem ogrozila obe zgoraj omenjeni pravici. Ta epidemiološka kriza je imela za posledico tudi močna poseganja v pravice in svoboščine. Ljudje so se kmalu zavedali, da pravice niso absolutne in so jim lahko za določen čas močno omejene. V letu in pol je nastalo precej sodne prakse na različnih stopnjah sodišč v različnih državah. V magistrskem delu je predstavljenih nekaj primerov sodne prakse, ki se navezujejo na omenjeni pravici in kako so sodišča sprejemala odločitve. Izpostavljeno je predvsem Ustavno sodišče.
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, epidemija, pandemija, COVID-19
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2022; Ogledov: 1256; Prenosov: 135
Celotno besedilo (768,15 KB) |
26. Vpliv epidemije COVID-19 na družinsko življenje : diplomsko deloNina Pintar, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo družino v povezavi s predrugačenim načinom življenja ter obliko vzgoje in izobraževanja kot eno izmed posledic epidemije covida19. S pomočjo strokovnih priporočil smo poskušali odgovoriti na vprašanje, ali je epidemija negativno vplivala na proces izobraževanja in kakšne rešitve so bile na tem področju implementirane v Republiki Sloveniji. Zanimali so nas predvsem ukrepi glede sprememb v delovanju vzgojno-izobraževalnih zavodov ter kako je to vplivalo na otroke s posebnimi potrebami in socialno ogrožene družine. Na kratko smo se dotaknili tudi dela na domu in izpostavili, kako takšen institut rešuje vprašanja vsakodnevnih izzivov ter usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Obravnavali bomo tudi odsotnost starša z dela zaradi obveznosti varstva otroka v okviru instituta višje sile. Z Odlokom o začasni delni omejitvi gibanja ljudi je bilo delno omejeno prehajanje občinskih meja, kar so si številni starši razlagali kakor razlog za omejitev ali prekinitev stika otroka s staršem, s katerim ne živi. V diplomskem delu smo raziskali pravico do stika ter z metodo spraševanja v pogovoru z mediatorko in odvetnico ter strokovno delavko centra za socialno delo podrobneje raziskali izzive, ki so ob tem morebiti nastali. Končni del diplomskega dela obravnava nasilje v družini s hipotezo, da se v situacijah, kot je epidemija, le-to poveča. Pregledali smo statistične podatke, zbrane v poročilih o delu policije, ter podatke nevladnih organizacij. Raziskali smo preventivne ukrepe na tem področju, v zaključku pa smo raziskali tudi, kako je bilo na državni ravni poskrbljeno za družine v okviru ukrepov za odpravljanje in omilitev posledic epidemije
Ključne besede: epidemija, pandemija, delo na domu, družinsko nasilje v času epidemije, mediacija, pravica do stika, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 1532; Prenosov: 133
Celotno besedilo (781,28 KB) |
27. |
28. |
29. Dobro počutje in percepcija študentov z alternativno obliko študija med pandemijo covid-19 : diplomska nalogaTom Smrke, 2021, diplomsko delo Ključne besede: dobro počutje, percepcija, študij na daljavo, pandemija, stres, ravnovesje, covid-19, izgorelost, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 1003; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,15 MB) |
30. Posledice covida-19 na visokošolske ustanove : diplomska nalogaKarin Zamida, 2021, diplomsko delo Ključne besede: e-izobraževanje, izobraževanje na daljavo, covid-19, visokošolske ustanove, pandemija, digitalno okolje, študij na daljavo, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 1573; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,11 MB) |
