Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREMEMBA SPLETNIH NAKUPOVALNIH NAVAD PO PANDEMIJI
Romana Veselič, 2024, ni določena

Opis: Spletno nakupovanje je način nakupovanja iz domačega naslonjača preko spletnega brskalnika. Najvišja rast te oblike nakupovanja je nastala kot poledica pandemije, saj smo bili potrošniki zaradi okoliščin prisiljeni v spletno nakupovanje zaradi številnih omejitev. Vsekakor je pandemija pripomogla k razcvetu digitalizacije, saj ni bilo druge izbire. Potrošniki praktično čez noč nismo smeli v trgovine. Človeške lastnosti vplivajo na naše življenje v celoti in posledično na naše odločitve. V magistrski nalogi se bomo osredotočili na štiri osebnostne lastnosti, in sicer optimizem, samopodobo, osebno zadovoljstvo in introvertiranost. Vsaka od teh lastnosti se drugače odraža v realnem življenju in vsaka od teh lastnosti ima vpliv na naše nakupovalne vzorce. Optimisti so ljudje vedre narave, vedno pozitivno naravnani, ni jih strah tveganja. Ljudje z visoko samopodobo kupujejo izdelke, ki se ujemajo z njihovim imidžem. Že v osnovi so ti izdelki prestižnejši in boljši, saj se to sklada z njihovim mnenjem o sebi. Ne odlašajo z nakupi in so drznejši pri odločitvah. Posamezniki, ki so zadovoljni z življenjem na splošno, imajo povišane emocije v pozitivno smer. Po navadi so takšni ljudje tudi finančno uspešnejši, zato se za spletni nakup z lahkoto odločijo in so drznejši pri svojih odločitvah. Za introvertirane osebnosti so spletni nakupi balzam za dušo. V naši kvantitativni metodi ankete smo merili korelacijo. Raziskava je pokazala, da so navade spletnega nakupovanja zakoreninjene med potrošniki in so bistveno večje kot pred pandemijo, tudi na urbanih območjih. Eskalirala pa so tudi socialna omrežja in povečala se je moč vplivnežev. Tukaj pa osebnostne lastnosti človeka pridejo do izraza. Raziskava kaže, da vplivnež ženske prej prepriča v nakup. Splošno zadovoljstvo z življenjem je povezano s hitrejšo odločitvijo spletnega nakupa, medtem ko optimizem, introvertiranost in samopodoba nimajo povezave z nakupovalno odločitvijo.
Ključne besede: : pandemija, nakupovalne navade, splet, fizične trgovine, osebnostne lastnosti, vpliv socialnih omrežij
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

2.
Vpliv krize dobavnih verig na podjetje RADANOVIČ Brežice, d.o.o.
Valentina Golob, 2024, ni določena

Opis: Avtomobilska industrija se zaradi hitrih tehnoloških sprememb neprestano spopada z različnimi izzivi. Kljub vsem izzivom pa je bilo leto 2020 zaznamovano kot ključno obdobje za avtomobilsko industrijo, saj se je ta nenadoma soočala z največjim in nepredvidljivim izzivom – pandemijo covida-19. Prvi izzivi, ki so se pojavili zaradi pandemije covida-19, so bili povezani s krizo dobavnih verig, ki predstavlja ključni element sodobnega globalnega gospodarstva. V prvem delu diplomske naloge je predstavljen razvoj avtomobilske industrije, konkurenčnost avtomobilske industrije in dejavniki, vpliv in posledice krize leta 2008 na avtomobilsko industrijo, izzivi transporta in logistike ter avtomobilska industrija v prihodnosti. V drugem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, ki se osredotoča na vpliv pandemije covida-19 na družinsko podjetje RADANOVIČ Brežice, d. o. o. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo dveh intervjujev, ki sta bila izvedena na področju prodaje in marketinga. Vprašanja, postavljena v okviru intervjujev, so raziskovala poslovanje podjetja med krizo, izzive, s katerimi se je podjetje soočalo, ter prilagojeno marketinško strategijo v tem zahtevnem obdobju.
Ključne besede: avtomobilska industrija, dobavne verige, transport in logistika, pandemija covida-19, vpliv krize.
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
4.
Posebnosti dela od doma računovodje v javnem sektorju : magistrska naloga
Marjetka Steiner, 2023, magistrsko delo

Ključne besede: delo od doma, računovodja, pandemija, fokusna skupina
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2024; Ogledov: 230; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (924,06 KB)

5.
Uporaba procesov projektnega managementa za blažitev vpliva pandemije na načrtovanje razvoja turističnega naselja : magistrsko delo
Alja Hrovat, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na oblikovanje procesov projektnega managementa kot odziv na izzive, ki sledijo po pandemiji. Glavni poudarek je na učinkovitem obvladovanju stroškov izvedbe projekta in obvladovanju tveganj v negotovem poslovnem okolju. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu se podjetja soočajo z vedno večjimi izzivi pri izvajanju projektov, še posebej po nepredvidljivih dogodkih, kot je pandemija. Ključno vprašanje, ki se postavlja, je, kako lahko podjetja ustrezno prilagodijo svoje procese projektnega managementa, da se lahko spopadejo s tovrstnimi izzivi. Rezultati raziskave kažejo, da imajo dobro pripravljeni in prilagodljivi procesi ključno vlogo pri obvladovanju stroškov in tveganj v projektih, izvedenih v negotovih razmerah. Študija primera po pandemiji je razkrila, da so podjetja, ki so že imela vnaprej pripravljene prilagodljive procese, lažje ohranjala kontrolo nad stroški in tveganji. Komunikacija med člani projektnega tima in deležniki je ključnega pomena, saj omogoča pravočasno prilagajanje spremembam in usklajevanje med vsemi vpletenimi. Pomembno je tudi poudariti, da procesi projektnega managementa niso statični, temveč se nenehno prilagajajo glede na novonastale razmere. Učenje iz izkušenj je ključnega pomena za izboljšanje procesov in doseganje boljših rezultatov v prihodnjih projektih. Poleg tega so rezultati potrdili hipotezi, da bolj strukturirani procesi vodijo do boljšega obvladovanja stroškov in tveganj v projektnem okolju, ki ga zaznamujejo negotovost in spremembe. V sklepni fazi magistrskega dela smo prišli do zaključka, da je prilagodljivost ključnega pomena za učinkovito projektno upravljanje v negotovih časih po pandemiji. Podjetja morajo nenehno preučevati in izboljševati svoje procese, da ostanejo konkurenčna. To delo poudarja pomen agilnega pristopa k projektnemu managementu in vsebuje smernice, ki bodo podjetjem pomagale bolje obvladovati stroške, tveganja ter uspešno izvajati projekte v novih, dinamičnih okoliščinah.
Ključne besede: prilagodljivost, stroškovno obvladovanje, tveganja, projektni management, pandemija
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2024; Ogledov: 343; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (820,15 KB)

6.
Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanja : doktorska disertacija
Maruša Gorišek, 2022, doktorska disertacija

Opis: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve. V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije. Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v različnem obsegu in na različne načine. Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19. Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke. Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Ključne besede: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

7.
Sodelovanje med ravnateljem in pomočnikom ravnatelja v vrtcu : magistrska naloga
Kristina Vidali, 2023, magistrsko delo

Ključne besede: ravnatelji, vrtci, sodelovanje, pomočniki ravnatelja, pandemija
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2023; Ogledov: 342; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (993,11 KB)

8.
Vpliv pandemije Covid-19 na finančne trge in trgovanje s finančnimi instrumenti
Luka Albreht, 2023, diplomsko delo

Opis: Leta 2020 je pandemija covida-19 zaustavila svet in s tem vplivala na finančne trge. V diplomskem delu smo analizirali njen vpliv na glavne svetovne delniške indekse, kot so S&P 500, DOW Jones, NASDAQ, DAX in Hang Seng. Pandemija je povzročila začasen padec vrednosti indeksov, vendar so se ti do konca leta 2020 že povrnili na prvotno raven zaradi intervencij centralnih bank in vlad. S pomočjo ankete smo ugotovili, da se je trgovanje s finančnimi instrumenti v času pandemije povečalo, saj so fluktuacije na trgih pritegnile nove vlagatelje.
Ključne besede: covid-19, pandemija, finančni trgi, delniški indeksi, frekventnost trgovanja
Objavljeno v ReVIS: 26.08.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

9.
Mednarodna primerjava interventnih ukrepov na področju omejevanja človekove pravice do zbiranja in združevanja – epidemija COVID-19 : magistrsko delo
Boris Obolnar, 2023, magistrsko delo

Opis: Leto 2020 se je v svetovno zgodovino zapisalo kot leto pandemije virusa SARS-CoV-2, ki povzroča nalezljivo bolezen COVID-19. V Sloveniji je bila 12. marca prvič v slovenski zgodovini razglašena epidemija. V tem času je v državi vladalo izredno stanje, čeprav uradno nikoli ni bilo razglašeno. Pandemija je močno vplivala na uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic po svetu. Države so bile pri spopadanju s koronakrizo primorane sprejemati interventne ukrepe za zaščito življenja in zdravja ljudi. Namen pričujočega dela je bil sistematični pregled ter analiza ukrepov vlade Republike Slovenije (RS) za zajezitev in omilitev posledic epidemije na področju omejevanja pravice do zbiranja in združevanja, zlasti v prvem in drugem epidemiološkem valu. Za proučevanje problema smo uporabili kvalitativne metode družboslovnega raziskovanja in metodo mednarodne primerjave. S pomočjo slednje smo ukrepe RS primerjali z ukrepi Zvezne Republike Nemčije, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske. Želeli smo raziskati njihovo ustavnost, učinkovitost ter vplive, ki jih prinašajo za družbo in gospodarstvo. Ukrepi so imeli v primerjanih državah pozitivne, kot tudi negativne vplive. Sprejemanje ukrepov je v državah privedlo do polemik glede demokracije in vladavine prava. S strani ustavnih sodišč so bile ugotovljene nekatere neskladnosti ukrepov z ustavami. Rezultati dela bodo prispevali k ozaveščanju o problematiki, ki je nastala kot posledica epidemije in sprejetih ukrepov v RS in mednarodnem prostoru; pripomogli bodo k jasnejšemu pogledu na ustavnost, učinkovitost ter vpliv ukrepov, odkrivanju najranljivejših družbenih skupin in panog v tem času ter služili kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje na obravnavanem področju.
Ključne besede: COVID-19, epidemija, pandemija, človekove pravice, svoboda gibanja, zbiranje in združevanje, interventni ukrepi, ustavnost, učinkovitost, mednarodna primerjava
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 623; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh