1. Institucionalni vidik evropskega zelenega dogovora : magistrsko deloKatarina Lisec, 2023, magistrsko delo Opis: Od sprejetja prvega Akcijskega programa za okolje iz leta 1973 do sprejetja evropskega zelenega dogovora leta 2019 je minilo 42 let, v katerih so se prizadevanja Evropske unije na področju okolja spremenila iz obrobnih v vodilni politični in gospodarski program Evropske unije za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Zaradi večplastnosti, medsebojne povezanosti in kompleksnosti predlaganih ukrepov je predstavitev naletela na različne odzive, od vprašanj zakonitosti dogovora do vprašanj institucionalnih pristojnosti Evropske unije za izvedbo dogovora in od vprašanj dosegljivosti zastavljenih ciljev do vprašanj posledic predlaganih ukrepov za deležnike, zlasti države članice in njene prebivalce. Namen magistrskega dela je prikazati celostni pogled na evropski zeleni dogovor in na njegovi podlagi kritično oceniti interakcije med ključnimi deležniki, tj. Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropskim svetom pri sprejemanju, uresničevanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora, prav tako pa opozoriti na vlogo in pomen držav članic v teh interakcijah. V magistrskem delu preučimo evropski zeleni dogovor in predstavimo ključna področja urejanja, zaveze in cilje, ki bodo vplivali na omenjene interakcije. Ugotovili smo, da vzpostavljeni sistem kontrol in ravnovesij med institucijami Evropske unije deluje, da uresničevanje evropskega zelenega dogovora poteka v skladu s pričakovano časovnico, da pa se v okviru izvajanja bodočih ukrepov nakazuje povečan interes držav članic za dosego lastnih ciljev in ambicij na področjih posebnega pomena zanje, kar bo po eni strani preizkusilo obstoječe mehanizme interakcij med deležniki (institucije Evropske unije in države članice), po drugi strani pa bo vplivalo na zmožnost uresničitve končnega cilja evropskega zelenega dogovora.
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski svet, Evropska unija, države članice, institucije Evropske unije
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 589; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (640,53 KB) |
2. Primerjava slovenskega glasbenega šolstva z glasbenim šolstvom držav članic Evropske unije : magistrsko deloKarmen Schindler Bernard, 2021, magistrsko delo Opis: Pojem glasbenega izobraževanja v Evropski uniji zajema kompleksne izobraževalne sisteme članic EU. Organizacija glasbenega izobraževanja je zaradi nacionalnega pomena ohranjanja kulturne dediščine v izključni domeni držav članic ter se med seboj močno razlikujejo. Unija zajema sedemindvajset držav članic, od teh je bilo v raziskavo vključenih petindvajset. Raziskava je potekala na osnovi družboslovnega raziskovanja, torej s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov; in sicer z opisno metodo, primerjavo, zbiranjem, analizo, sintezo ter komentarjem. Države članice EU se med seboj razlikujejo v praktično vseh pogledih, pa vendarle obstajajo skupne točke ne glede na status, velikost in vpliv posamezne članice znotraj EU. Primerjava glasbenega izobraževanja posameznih članic EU obravnava članice glede na datum pridružitve EU. Glede na uporabljena raziskovalna vprašanja raziskava podaja naslednje odgovore glede organizacijske strukture glasbenih šol po članicah EU. In sicer od tega, koliko članic ima krovni zakon o glasbenem šolstvu kot Slovenija. Kakšna je možnost glasbenega izobraževanja v članici torej, urejenost sprejemnih izpitov ter struktura organizacijskih modelov glasbene šole, financiranja javnih ter zasebnih glasbenih šol, koliko članic imam implantiran institut plačevanja šolnine v svoje javno šolstvo, kaj zajema kurikulum o glasbenem izobraževanju v članicah, če ga imajo, ter kakšni so njegovi sestavni elementi in navsezadnje kakšna je usposobljenost glasbenih pedagogov v državah članicah EU.
Ključne besede: glasbeno izobraževanje, glasbeno šolstvo, Evropska unija, članice, primerjava
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2022; Ogledov: 830; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. Mednarodno pravni položaj države, nečlanice OZN : diplomsko deloNina Kopač, 2021, diplomsko delo Opis: Problematika temelji na mednarodnem pravnem delovanju držav članic v primeru reševanja sporov, ki včasih tudi zatakne, sploh ko je govora o vstopu nove članice kot je na primer Kosovo, ki seveda izpolnjuje vse pridružitvene pogoje iz 4. člena Ustanovne listine OZN o sprejemu in prav tako ni v neskladju mednarodnega prava. Problem nastane ko se redna članica Rusija poslužuje pravice do Veta in Kosovu preprečuje (blokira) vstop v članstvo OZN. Sprejetje take odločitve namreč nasprotuje ključnim interesom zagotavljanja miru in varnosti, ki je temelj stalnih članic OZN ter postavlja številna mednarodno-pravna vprašanja tudi danes o enakopravnosti, tako držav članic in nečlanic pri uživanju enakovrednih vprašanj in norm ter pogojev za včlanitev v OZN; kje so ločnice med uživanjem le-tega in pod kakšnimi pogoji. Iz ugotovitev lahko izluščimo samo, da tako države članice, kakor nečlanice OZN dejansko ne uživajo suverenosti enakosti vseh držav, saj so jim pogosto kršene temeljne norme mednarodnega prava in se pogosto ravnajo v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije, ki pa ima svoje korenine v sami Ustanovni listini in so kljub vsem poprej naštetim normam, še vedno pod določenim vprašanjem, kaj je torej mednarodno-pravno podprto in ob kakšnem pogoju.
Ključne besede: OZN, članice in nečlanice OZN, status držav, posebni pogoji, mednarodno-pravna podlaga le-teh
Objavljeno v ReVIS: 31.03.2022; Ogledov: 942; Prenosov: 62
Celotno besedilo (364,69 KB) |
4. Izstop države članice iz Evropske unije : doktorska disertacijaAldijana Ahmetović, 2020, doktorska disertacija Opis: Pogodba o Evropski uniji v 50. členu določa pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije in sicer prek t.i. dvofaznega postopka, ki ga urejata tako nacionalno pravo kot pravo Evropske unije. Kljub temu, da omenjena določba predstavlja predvsem potrditev suverenosti držav članic v luči poglabljanja evropske intergracije je prvi primer izstopa države članice iz Evropske unije razkril pomanjkljivosti pravne ureditve tega vprašanja. Predvsem prek uporabe primerjalne in analitične metode raziskovanja skušamo v nalogi primerjati ne le ureditev izstopa države članice iz mednarodne organizacije temveč tudi izstop federalne enote iz federacije in izsledke uporabiti pri analizi 50. člena Pogodbe o Evropski uniji. Ob tem primerjava nacionalnih ustavnih ureditev glede vprašanja izstopa iz Evropske unije, s posebnim poudarkom na slovenski in britanski ureditvi, ponuja pomembe informacije glede podaje izstopne izjave in pristojnosti posameznih nacionalnih organov v omenjenem postopku. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije pa osvetljuje predvsem vprašanja povezna s t.i. drugo fazo izstopnega postopka in sklenitvijo sporazuma o prihodnjih odnosih. Rezultati raziskave potrjujejo tezo o pravni podnormiranosti postopka izstopa države članice iz Evropske unije tako v državah članicah kot pravu Evropske unije in terjajo aktivnost zakonodajalca pri celoviti ureditvi omenjenega vprašanja, saj bo le na ta način moč odpraviti pravno negotovost, ki bi spremljala prihodnje izstopne postopke.
Ključne besede: evropsko pravo, države članice, izstop, mednarodne pogodbe, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 1567; Prenosov: 136
Celotno besedilo (2,09 MB) |
5. |
6. |
7. Pogoji za pristop države k Evropski uniji : diplomska nalogaUrška Kuhar, 2009, diplomsko delo Ključne besede: Evropska unija, Evropska unija, Evropska unija, Lizbonska pogodba, širitveni postopek, pristopni pogoji, pristopna pogajanja, širitev EU, države kandidatke, države članice, köbenhavenska merila, mednarodna politika
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2019; Ogledov: 2882; Prenosov: 149
Celotno besedilo (686,32 KB) |
8. |
9. |
10. |
