31. |
32. |
33. Družbena sprejemljivost umeščanja novih jedrskih objektov v okolje : magistrska nalogaMaja Kozole, 2022, magistrsko delo Ključne besede: jedrske elektrarne, družbena sprejemljivost, jedrski objekti, javno znanje, okoljski vidik, tveganja, koristi, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2022; Ogledov: 553; Prenosov: 134
 Celotno besedilo (929,82 KB) |
34. Transnacionalno upravljanje s satelitskimi podatki v podporo implementacije Pariškega sporazuma : magistrsko deloMaja Stanišič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali, ali mednarodna ureditev satelitskih podatkov omogoča ali pa nasprotno ovira učinkovito implementacijo Pariškega sporazuma. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske, komparativne in sintetične raziskovalne metode magistrsko delo ugotovi, da so satelitski podatki ključen vir za sistematično merjenje obveznosti Pariškega sporazuma. Tovrstna podpora pa se lahko učinkovito zagotavlja zgolj, če je vzpostavljena enotna politika odprtih satelitskih podatkov. Magistrsko delo ugotovi, da satelitske podatke ureja mednarodno pravo vesolja, ki ne vzpostavlja načela odprte politike podatkov, saj dejavnost deljenja podatkov kategorizira kot prostovoljno obliko mednarodnega sodelovanja. Na drugi strani magistrsko delo ugotovi, da se je normativni razvoj ureditve satelitskih podatkov nadaljeval preko transnacionalne regulatorne mreže, imenovane Skupina za opazovanje Zemlje, znotraj katere so se sprejela GEOSS načela deljenja podatkov. Ugotovili smo, da je Skupina za opazovanje Zemlje učinkovito operacionalizirala načelo prostovoljnega sodelovanja mednarodnega prava vesolja ter poenotila ureditev odprtih politik satelitskih podatkov v podporo Pariškemu sporazumu. Navedeno smo dokazali z analizo normativnih učinkov GEOSS načel deljenja podatkov na mednarodni in nacionalni ravni. Nazadnje je magistrsko delo Skupino za opazovanje Zemlje kategoriziralo kot harmonizacijsko mrežo neformalne mednarodne zakonodaje, s čimer prispeva k razumevanju dinamike modernega transnacionalnega upravljanja na področju satelitskih podatkov.
Ključne besede: Pariški sporazum, transnacionalno pravo, načelo odprte politike satelitskih podatkov, Skupina za opazovanje Zemlje, neformalna mednarodna zakonodaja, harmonizacijske mreže
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2022; Ogledov: 683; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,05 MB) |
35. |
36. |
37. |
38. |
39. |
40. Ana Celjska, poljska kraljica – vladarka In diplomatka : (študija primera)Maja Iskra, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava poljsko kraljico Ano Celjsko kot vladarko in diplomatko. Ana Celjska je bila zgolj zaradi svojega piastovskega porekla poročena s poljskim kraljem Vladislavom II. Jagielom in je tako predstavljala prvo kraljico s slovenskega ozemlja. Dinastična poroka je dvignila Celjske grofe v evropsko elito, Ana pa je bila preko vloge kraljice vključena v ekonomsko in politično dogajanje srednjeveškega časa. Bila je vnukinja Kazimirja III. Velikega, kraljica, vladarka, mati poljske prestolonaslednice in kraljeva zaupnica. V času svoje vladavine je nastopala kot velika nasprotnica nemškega viteškega reda, pomembnega diplomatskega akterja, in bila priprošnjica svojega ljudstva ter cerkvena pokroviteljica. Magistrsko delo prikazuje življenje Ane Celjske preko najpomembnejših nalog ženske višjega stanu: poroke, kronanja in rojstva hčerke. Zaradi pomankanja verodostojnih zgodovinskih virov, svojega kratkega življenja ter zasenčenosti s sodobnicami, predvsem Barbaro Celjsko, Ana Celjska do danes ni našla primernega mesta v slovenski zgodovini. Kljub temu lahko rečemo, da je posredno vplivala na mednarodno družbo in nastajajoče družbene spremembe. Kraljice so vedno stale v središču diplomatskega protokola in bile nepogrešljive za močno monarhijo. Pogosto so sicer stale v ozadju odločitev svojih mož, saj jim diplomacija kot moška domena ni dopuščala večje uveljavitve. Kljub vsemu pa so kraljice z zavzemanjem za dinastično identiteto, načinom vzgoje otrok, ohranjanjem svojih kultur in običajev v tujih deželah sooblikovale in razvijale diplomatski jezik. S študijo primera Ane Celjske smo ugotovili, da so bile vse njene naloge med seboj povezane in prepletene. Njeno diplomatsko delovanje najdemo tako v predstavljanju, pogajanjih, zaščiti interesov podložnikov, promociji ekonomsko-kulturnih odnosov, kakor tudi pri sodelovanju ob sprejemanju političnih odločitev. Na podlagi njenega delovanja jo lahko označimo kot vladarko in diplomatko.
Ključne besede: srednji vek, nemški viteški red, križarske vojne, Celjski grofje, Ana Celjska, Vladislav II. Jagielo, kraljica
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 655; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,05 MB) |
