111. Upravni spor kot sodno varstvo ustavnih pravic posameznika : diplomsko deloAnja Trobec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen institutupravni spor skozi vidik slovenske in evropske zakonodaje.Upravni spor predstavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalne skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil. V upravnem sporu se presoja o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, posamičnih aktov in dejanj, ki posegajo v človekove pravice, aktov volilnih organov in drugih aktov, če tako določa zakon. Upravni spor ni dopusten v primeru,da je stranka imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, pa tega ni storila oziroma ga je vložila prepozno. Opustitev oziroma zamudo vložitve pravnega sredstva se sankcionira z izgubo pravice do upravnega spora.Upravni spor je subsidiarno pravno sredstvo v primeru posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Gre za posamične akte in dejanja, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljnesvoboščine posameznika. Na prvi stopnji v upravnem sporu odloča pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije, na drugi pa Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sedež Upravnega sodišča je v Ljubljani, sodi pa tudi na zunanjih oddelkih: "Celje, Nova Gorica in Maribor".Stranka, ki je v svoji državi izčrpala vsa pravna sredstva, lahko zoper upravni akt vloži še pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Pogoj za vložitev pritožbe na ESČP je navedba stranke, da ji je s pravnomočnim upravnim aktom kršena pravica, ki ji je zagotovljena po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V upravnih zadevah pride največkrat do kršitve 6. člena Konvencije - pravica do sojenja v razumnem roku.
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 2698; Prenosov: 211
 Celotno besedilo (755,47 KB) |
112. Med starševsko (ne)skrbjo in otrokovo pravico do zasebnosti : primer objave fotografij otroka na spletnih socialnih omrežjihAnja Škabar, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko poseganja v otrokovo pravico do zasebnosti na spletnih družbenih omrežjih. Delo smo utemeljili na primeru, ki se je zgodil v Avstriji, ko so starši objavili intimne fotografije svoje hčerke na spletnem socialnem omrežju Facebook, ta pa jim nadaljnjih posegov v zasebnost ni uspela preprečiti in je bila prisiljena uporabiti sodno varstvo. V diplomskem delu nas je zanimala pravna ureditev tega področja v Sloveniji, preučevali pa smo tudi, kakšno institucionalno podporo ima otrok na voljo v takih primerih. Diplomsko delo je zasnovano v dveh delih, teoretičnem in empiričnem. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, in sicer intervjuje, v katerih je sodelovalo 6 predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij. Sklepi dela kažejo na to, da je treba v Sloveniji zakonsko urediti otrokov dostop do sodišč in pravnih sredstev, zlasti v primerih, ko se pojavijo konflikti med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki. Udeleženci intervjujev so poudarili, da bi pogostejša uporaba instituta kolizijskega zastopnika otrokom znatno pomagala pri reševanju konfliktov s starši, ko reševanje na predhodnih stopnjah ne bi bilo uspešno. Sklepi kažejo tudi na to, da je v Sloveniji več ustanov, ki imajo dovolj strokovno podkovanega kadra in ki bi v takem primeru lahko priskočile otroku na pomoč, na centrih za socialno delo pa bi bila lahko obravnave deležna celotna družina, na primer v obliki družinske mediacije.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, otroci, družbena omrežja, pravno varstvo, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2582; Prenosov: 172
Celotno besedilo (725,88 KB) |
113. Praksa upravnih organov kot vir upravnega prava : diplomsko deloAnja Leban, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava prakso upravnih organov kot vir upravnega prava. Opisuje razliko med pravnimi viri in viri prava, ter kako se viri upravnega prava razlikujejo od virov prava nasploh. Natančno obravnava vire prava v rimsko-germanski pravni družini. Obravnava problem pravne prakse kot formalnega pravnega vira v kontinentalnem pravnem sistemu. V nekaj besedah je tudi opisana sodna praksa v anglo-ameriškem pravnem sistemu. Predstavljeni so upravni organi in najpomembnejši akti, ki jih ti izdajajo. Opisani so primeri prakse upravnih organov, ter kako je ta vir upravnega prava. Predstavljeni so moji sklepi o praksi upravnih organov kot vira upravnega prava in moja razmišljanja o sodni praksi kot formalnem viru prava.
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2412; Prenosov: 148
Celotno besedilo (483,37 KB) |
114. Centri za socialno delo : diplomsko deloAnja Čujec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava delovanje centrov za socialno delo. Navaja njihova dela, dejavnosti, organizacijo ter temeljna načela. Natančno obravnava pojme, ki se najpogosteje uporabljajo v centrih za socialno delo - socialni primer, socialni delavec, socialna težava, socialna politika, socialna varnost, socialno skrbstvo, socialno varstvo, socialno zavarovanje in seveda tudi socialni problem. Navedena je tudi zgodovina razvoja socialnega dela. Navedene in opisane so tudi ustanove, ki so potrebne za dobro delovanje sociale. Poleg centrov za socialno delo so tukaj še drugi socialnovarstveni domovi. Opisani so materinski domovi, svetovalnice, stanovanjske skupine, centri za neodvisno življenje invalidov. Obravnava Center za socialno delo (CSD) Tolmin ter njegove dejavnosti in obseg strokovnih delavcev. Navedene so najpomembnejše dejavnosti, ki jih CSD Tolmin opravlja. Te so denarna socialna pomoč, otroški dodatek, prva socialna pomoč, pomoč ob rojstvu otroka in štipendiranje. V diplomskem delu je predstavljena tudi statistika za otroški dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka.
Ključne besede: socialno delo, center za socialno delo, socialni delavci, materinski domovi, svetovalno delo, stanovanjske skupine, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 5596; Prenosov: 464
Celotno besedilo (1,10 MB) |
115. Nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine - kot kršitev zavez daytonskega mirovnega sporazuma : magistrsko deloAnja Zupanc, 2017, magistrsko delo Ključne besede: Bosna in Hercegovina, BIH, daytonski mirovni sporazum, ustavno sodišče, aneks IV, ustava, ustavno sodišče, Republika Srbska, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2622; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,99 MB) |
116. Ureditev zakonske zveze v slovenskem pravnem redu : diplomsko deloAnja Ostrožnik, 2013, diplomsko delo Ključne besede: zakonska zveza, razveza, veljavnost, prenehanje, pogoji, Družinski zakonik, zunajzakonska skupnost, istospolna zakonska skupnost
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2018; Ogledov: 2739; Prenosov: 161
Celotno besedilo (871,12 KB) |
117. |
118. |
119. Športni spori in uporabnost alternativnega reševanja sporov v okviru institucionalnih arbitraž : magistrsko deloAnja Juvan, 2012, magistrsko delo Ključne besede: alternativno reševanje sporov, športno razsodišče, Severnoameriško arbitražno združenje, arbitražni postopek, dopinški spor, Svetovna protidopinška agencija, Mednarodni olimpijski komite, olimpijske igre
Objavljeno v ReVIS: 30.07.2018; Ogledov: 2298; Prenosov: 124
Celotno besedilo (623,97 KB) |
120. Pravica do mednarodne zaščite v mednarodni in slovenski ureditvi : diplomsko deloAnja Kovšca, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena pravica do mednarodne zaščite in njena ureditev tako na mednarodni in evropski ravni,kot tudi skozi slovensko zakonodajo. Število oseb, ki so prisiljene zatočišče poiskati v drugi državi,se iz leta v leto povečuje; posledično se svet spopada z največjim številom prisilno razseljenih oseb po drugi svetovni vojni. Problem oseb, ki so prisiljene zbežati od doma zaradi preganjanja oziroma ker bi z vrnitvijo v izvorno državo bile soočene z utemeljenim tveganjem, da utrpijo resno škodo, je sicer opazen že skozi zgodovino. Kljub temu se prvi premiki v smeri nudenja mednarodne zaščite zgodijo šele po prvi svetovni vojni. Ključni trenutek sega v leto 1951, ko je bila sprejeta Konvencija o statusu beguncev, ki še vedno ostaja edini univerzalno zavezujoč predpis s področja mednarodne zaščite. Na tem področju aktivno deluje tudi EU, ki vzpostavlja minimalne standarde glede mednarodne zaščite. EU stremi k oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema z enotnimi predpisi in postopki. Za uresničitev tega cilja so bile sprejete različne uredbe in direktive, kot so Dublinska uredba, uredba Eurodac, direktiva o pogojih za sprejem, direktiva o zahtevanih pogojih in direktiva o azilnih postopkih, ki zavezujejo tudi RS. Temeljni predpis, ki ureja področje mednarodne zaščite v RS predstavlja Zakon o mednarodni zaščiti, ki v slovenski pravni red vnaša ureditev EU. Prosilec za mednarodno zaščito lahko svojo pravico do mednarodne zaščite uveljavlja v postopku za priznanje mednarodne zaščite, na podlagi katerega mu je priznan status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.
Ključne besede: pravica do mednarodne zaščite, evropski azilni sistem, Konvencija o statusu beguncev, priznanje mednarodne zaščite, status begunca, status subsidiarne zaščite
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 2882; Prenosov: 163
Celotno besedilo (897,27 KB) |
