21. |
22. |
23. Postopek s pogajanji brez predhodne objave po 46. členu Zakona o javnem naročanju : magistrsko deloLara Kraljevič, 2023, magistrsko delo Opis: Osrednja tema magistrskega dela je postopek s pogajanji brez predhodne objave, opredeljen v 46. členu ZJN-3. V povezavi s tem je preverjena resničnost treh hipotez, in sicer: (1) da postopek s pogajanji brez predhodne objave, v primerjavi z ostalimi postopki javnega naročanja, v manjši meri spoštuje temeljna načela ZJN-3, (2) da razlogi, ki upravičujejo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, se ne razlagajo dovolj restriktivno, čeprav praksa Sodišča Evropske Unije to zahteva in (3) da je primerjavi z ostalimi postopki javnega naročanja, zoper postopek s pogajanji brez predhodne objave, v manjši meri zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Pri preverjanju prve hipoteze sta uporabljeni primerjalna in induktivno-deduktivna metoda, ki je bila osrednja metoda tudi pri preverjanju resničnosti druge hipoteze. Tretja hipoteza je preverjena na podlagi komparativne in deskriptivne metode. Vse tri vnaprej predvidene hipoteze so bile v magistrskem delu potrjene, pri čemer je v povezavi s prvo hipotezo poudarjeno, da postopek s pogajanji brez predhodne objave v manjši meri spoštuje predvsem temeljno načelo transparentnosti in z njim pogosto povezano načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Ugotovitve in rezultati magistrskega dela se kažejo v natančni analizi postopka s pogajanji brez predhodne objave, kar je uporabno tako za ponudnike, kot tudi naročnike, saj se zdi, da so pri obravnavanem postopku številne nejasnosti, zaradi katerih prihaja do kršitev temeljnih načel javnega naročanja. Z natančnim poznavanjem postopka, kot tudi uveljavljanja pravnega varstva zoper ta postopek, pa je mogoče stremeti k manj kršitvam in bolj premišljeni uporabi tega postopka, ki naj bi bila zgolj skrajna in izjemna možnost naročnikov.
Ključne besede: Postopek s pogajanji brez predhodne objave, javno naročanje, pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), nabava zaščitne in medicinske opreme
Objavljeno v ReVIS: 08.06.2023; Ogledov: 523; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (949,39 KB) |
24. Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih z delom od domaAnja Peteh, 2023, magistrsko delo Opis: Delo od doma je fleksibilna oblika zaposlovanja. Zaradi epidemije je to delo dobilo popolnoma nov pomen, saj je za nekatere to pomenilo veliko spremembo, tako za delodajalca kot delavca. Skozi magistrsko nalogo smo se osredotočili na vpliv dela od doma ter na motivacijo zaposlenih, ki uporabljajo tak način dela, saj vemo, da je ta zelo pomembna za kakovostno in uspešno opravljanje dela. Pri izvedbi ankete smo pridobili rezultate, iz katerih je razbrati vidno zadovoljstvo z delom od doma, motivacijski dejavniki in nagrajevanje. Poleg osnovnih vprašanj smo se dotaknili tudi vpliva in povezovanja dela od doma s finančnim nagrajevanjem zaposlenih.
Ključne besede: delo od doma, motivacija, oblike zaposlovanja, zadovoljstvo zaposlenih, nagrajevanje
Objavljeno v ReVIS: 29.04.2023; Ogledov: 594; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,55 MB) |
25. Sodna praksa Sodišča EU s področja delovnega prava : magistrsko deloAnja Smodič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sem predstavila evropsko delovno pravo, Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) in predhodno odločanje v evropskem pravu. Nato sem predstavila deset primerov sodb SEU iz delovnega prava in njihov vpliv na nacionalno zakonodajo in sodno prakso držav članic EU ter poleg navedla še uporabljene pravne vire iz sodb. Sodbe so s področja organizacije delovnega časa, prenosa podjetij, napotitve delavcev, letnega dopusta, enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, spremembe spola in starostne pokojnine ter varstva nosečih delavk oz. delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, pri delu. Skozi te primere in vključeno slovensko delovnopravno sodno prakso ter dodatno raziskavo slovenske delovnopravne sodne prakse, sem prišla do ugotovitev, da je slovenska sodna praksa s področja delovnega prava usklajena z odločitvami SEU ter da slovenska delovna in socialna sodišča ne dajejo več pravic, kot veleva evropska zakonodaja. V zadnjem delu sem se lotila statistične raziskave naslavljanja predhodnih vprašanj držav članic EU ter izdanih sodb SEU iz delovnega prava v obdobju od januarja 2018 do avgusta 2022. Namen pridobivanja podatkov je bil ugotoviti, ali Slovenija naslavlja na SEU zelo malo predhodnih vprašanj s področja delovnega prava. Iz predstavljenih podatkov lahko vidimo, da je temu žal tako, v analizi pa sem predstavila tudi razloge za to. V zaključku sem pozornost namenila prihodnjemu razvoju delovnega prava, pri čemer sem delno izhajala tudi iz predstavljenih sodb SEU. Navedla sem razloge nacionalnih sodnikov, zakaj se generalno gledano neradi poslužujejo postavljanja predhodnih vprašanj na SEU. Direktnih statističnih podatkov o številu naslovljenih predhodnih vprašanj držav članic EU in sodbah SEU na področju delovnega prava nisem nikjer zasledila, zato sem z lastno raziskavo statistike tega področja prišla do novih podatkov. S prevodi iz tujih virov, kot so npr. mesečna poročila za delovno pravo Evropske komisije, sem v slovenski jezik doprinesla vpogled v to, kako so predstavljene sodbe vplivale na delovno pravo držav članic EU. Prav tako sem tudi s prevodi iz raznih tujih virov prikazala aktivnost oz. neaktivnost nacionalnih sodnikov pri postavljanju predhodnih vprašanj. Na podlagi vsega predstavljenega lahko dobimo nek dodaten vpogled v evropsko delovno pravo in v to, kakšne spremembe se obetajo v prihodnje.
Ključne besede: evropsko delovno pravo, sodbe SEU iz delovnega prava, SEU, predhodno vprašanje, statistična analiza predhodnih vprašanj in sodb SEU iz delovnega prava, pravo EU, nacionalni sodnik, nadaljni razvoj delovnega prava
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 705; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,52 MB) |
26. Zahteve sodobnih pogodb za storitve v oblaku in druge digitalne storitve : magistrsko deloAnja Bricelj, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujem obligacijsko–pravne vidike digitalnih storitev v oblaku v današnjem času, njihov pomen in tehnično strukturo, ki je pomembna za nadaljnje razumevanje tveganj, ki iz njih izhajajo, pri tem pa skozi smernice in različne standarde raziskujem način priprave in odziva organizacij na pravna tveganja pri oddajanju svojih dejavnosti v zunanje izvajanje ponudnikom storitev v oblaku. Raziskujem, na kaj morajo biti pozorne pri ponudnikih storitev, kako analizirajo potencialne ponudnike storitev v oblaku, pri tem pa želim opredeliti pomen ocenitve najpogostejših tveganj, ki izhajajo iz takšne pogodbe. Pri raziskovanju omenjene teme sem uporabila pravno,teoretično,
empirično, primerjalno, interdisciplinarno in zgodovinsko raziskovalno metodo. Namen magistrskega dela je bil čim bolj celovito raziskati področje digitalnih storitev v oblaku, glavni cilj pa priprava dokumenta, v katerem bodo strnjene
pomembne informacije kot pomoč organizacijam pri pripravah pred sklepanjem pogodb s ponudniki storitev v oblaku. Ugotovitve v magistrskem delu imajo kot informativne smernice pomemben prispevek za organizacije, ki se odločajo za izbiro ponudnika storitev v oblaku. Omejitve, ki so bile prepoznane ob pisanju magistrskega dela, so predvsem pomanjkanje strokovne literature v slovenskem prostoru, kar številnim organizacijam otežuje seznanjanje z možnimi izzivi digitalnih storitev v oblaku in učinkovitim odzivom nanje.
Ključne besede: digitalne storitve v oblaku, zunanje izvajanje, pogodba, varstvo podatkov, obligacijsko razmerje
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,05 MB) |
27. |
28. |
29. Pravni položaj in skrbništvo oseb z avtizmom : magistrsko deloAnja Ilievski, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na področje pravne ureditve avtizma in skrbništva oseb z avtizmom v Republiki Sloveniji ter z avtizmom povezanih tematik. Po vsem svetu se soočamo s porastom oseb s posebnimi potrebami, predvsem oseb z motnjami avtističnega spektra. Temu porastu števila pomoči potrebnih posameznikov pa moramo slediti tudi pri pravni ureditvi položaja teh oseb. Bistvo demokratične družbe
je zagotavljanje in spoštovanje človekovih pravic in človekovega dostojanstva vsakemu posamezniku ne glede na njegove osebne ali zdravstvene ovire oziroma motnje. Avtizem je v RS slabo urejen. Pojavlja se potreba po nekem enotnem celovitem pravnem viru, ki bi uredil vsa pomembna področja, ki zadevajo osebe z avtizmom, in sicer diagnosticiranje otrok in odraslih oseb z avtizmom, zdravljenje avtizma, pomoč staršem in družini, finančna pomoč, usmerjanje v ustrezne izobraževalne programe, ustrezno usposabljanje vzgojiteljev, učiteljev, strokovnih delavcev in tudi skrbnikov oseb z avtizmom. Osebe z avtizmom velikokrat ne zmorejo in ne znajo izraziti svojih čustev, pričakovanj in želja, zato jih mora država zaščititi z ustrezno pravno ureditvijo in jim omogočiti dostojno življenje. Skrbništvo je še eno področje, ki v RS potrebuje temeljitejšo obravnavo in določitev strožjih kriterijev za
bodoče skrbnike oseb z avtizmom in ustreznejša kontrola nad njihovih delom, vse za dobrobit oseb z avtizmom. Namen magistrskega dela je preučiti trenutno zakonodajo ter glede na skopost ureditve avtizma v RS podati ustrezne rešitve in predloge k boljši ureditvi le-te.
Ključne besede: avtizem, skrbništvo, pravna ureditev avtizma, pravna ureditev skrbništva, pomanjkanje ustrezne pravne ureditve
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 778; Prenosov: 77
Celotno besedilo (570,18 KB) |
30. Oblike pravnega varstva v postopkih javnega naročanja – pomen uvedbe sodnega nadzora nad odločitvami Državne revizijske komisije : diplomsko deloArijana Dronjak, 2022, diplomsko delo Opis: Osrednja tema diplomskega dela je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Sprva so predstavljeni postopki javnega naročanja, temeljna načela, vloga Državne revizijske komisije (DKOM) in nato še vsi postopki pravnega varstva – predrevizijski postopek, ki ga vodi naročnik, revizijski postopek, ki poteka pred DKOM, ter sodni postopek, v okviru katerega je mogoče uveljavljati izpodbojnosti pogodbe, terjati odškodnino za nastalo škodo kot posledico kršitve zakonskih določil pri vodenju postopkov javnega naročanja ali sprožiti upravni spor zoper odločitev DKOM. Posebno pozornost diplomsko delo posveča predstavitvi zadnje novosti, ki jo je pravno varstvo doživelo v letu 2021. Gre za možnost sprožitve upravnega spora zoper odločitve DKOM, ki je specializiran organ, pristojen za odločanje o zakonitosti oddaje javnih naročil, ki ima status tribunala v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju EU, kar pomeni, da se šteje kot sodišče države članice. Ne glede na takšno poimenovanje DKOM ne gre enačiti z rednimi sodišči, saj ima DKOM zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da v okviru svojih pristojnosti ne more vsebinsko posegati v odločitev naročnika. Zaradi tega je bila takšna ureditev večkrat postavljena pod vprašaj, če je sploh skladna z evropskim pravnim redom in ali bi bilo morda treba nad DKOM uvesti sodni nadzor. Tem razmišljanjem je pritrdil tudi zakonodajalec, ki je z novelo Zakona o pravnem varstvu javnega naročanja uvedel upravni spor kot pravno sredstvo zoper DKOM in s tem uvedel sodni nadzor nad DKOM. V diplomskem delu sta postavljeni dve hipotezi. Prva pravi, da bo upravni spor privedel k poenotenju prakse na področju javnih naročil in posledično povečal pravno varnost. Ta hipoteza je zgolj delno potrjena, predvsem zato, ker je v letu in pol od uvedbe upravnega spora na razpolago premalo podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenjevali vpliv upravnega spora na prakso. Druga pa pravi, da z uvedbo upravnega spora ni bilo vzpostavljeno polno sodno varstvo. Ta hipoteza je potrjena, saj je v upravnem sporu skladno z ZPVPJN dopustno vložiti zgolj ugotovitveno tožbo. Posledično ne moremo govoriti o polnem sodnem varstvu v smislu 23. člena Ustave Republike Slovenije
Ključne besede: pravno varstvo, javna naročila, upravni spor, DKOM, sodni nadzor
Objavljeno v ReVIS: 11.11.2022; Ogledov: 623; Prenosov: 56
Celotno besedilo (552,27 KB) |
