31. |
32. |
33. |
34. |
35. |
36. |
37. Zakonska definicija kaznivega dejanja posilstva : diplomsko deloAnja Sirk, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava zakonsko definicijo kaznivega dejanja posilstva. V uvodnem delu so predstavljene tri hipoteze, ki predstavljajo gonilo diplomskega dela. Namen in cilj diplomske naloge sta obravnava spolnega kazenskega prava ter ustreznost inkriminacije spolnega ravnanja brez privolitve. Od junija 2021 v slovenskem pravnem sistemu velja opredelitev kaznivega dejanja posilstva po modelu afirmativnega soglasja, ki za obstoj kaznivega dejanja ne zahteva več prisilitvenega ravnanja, ampak je ta delikt opredeljen kot doseganje spolnega ravnanja brez veljavne privolitve druge osebe. Diplomska naloga obravnava tudi primer spolnega napada na spečo osebo iz sodne prakse, ki je v javnosti sprožil bujen odziv, ko je sodišče dejanje opredelilo kot kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe, saj je storilec silo uporabil šele, ko se je žrtev zbudila in začela upirati. Šlo je za očitno napako sodišča in ne primer ustaljene sodne prakse, ki pa je vendarle bila povod za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva. Namen in cilj diplomske naloge je tudi pregled zgodovinskega razvoja definicije posilstva, nekaterih pojavnih oblik posilstva, zlasti posilstva v zakonski zvezi ter posilstva na zmenku, pa tudi obravnava stereotipov ter odnosa do žrtev posilstva ter ugotovitve o odzivanju žrtev. V zaključnem delu diplomske naloge sledi preučitev zastavljenih hipotez ter njihova potrditev ali zavrnitev. S pomočjo analiziranih modelov kazenskopravne ureditve posilstva, kjer so za vsak model opisane tudi prednosti in slabosti, lahko bralec ustvari mnenje o tem, kateri model se mu zdi najprimernejši.
Ključne besede: posilstvo, model prisile, model afirmativnega soglasja, model veta, žrtve posilstva
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2022; Ogledov: 930; Prenosov: 90
 Celotno besedilo (939,28 KB) |
38. Boj proti terorizmu ter obveznosti Republike Slovenije v boju zoper njega po mednarodnem pravu : diplomsko deloAnja Klara Gorenšek, 2021, diplomsko delo Opis: Teroristično dejanje je kaznivo dejanje v klasičnem smislu, tako kot umor ali ugrabitev, ne glede na politične motive ali druge dejavnike.1 Boj proti terorizmu je ena od glavnih prednostnih nalog EU, njenih držav članic in mednarodnih partnerjev. Namen diplomskega dela je analizirati in raziskati terorizem ter boj proti terorizmu tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Skozi diplomsko delo bomo ugotavljali, če je notranja ureditev Republike Slovenije skladna z obveznostmi po mednarodnem pravu, če je RS pristopila k vsem pomembnim mednarodnim aktom glede terorizma, primerjali pa bomo tudi dejavnike, ki najbolj vplivajo na teroristična dejanja. Glavni cilj diplomskega dela pa je seveda ugotoviti, če se sploh uspešno borimo proti terorizmu. Cilj diplomskega dela je tudi potrditi ali zavreči postavljene hipoteze. Pri hipotezah si bomo pomagali tudi z online vprašalnikom oz. anketo, ki se bo priložila v delo in s katero se bo analiziralo mnenje slovenskih državljanov. V delu bomo torej obdelali veliko tem, glavna tematika pa bo seveda boj proti terorizmu. Ugotavljali bomo, kako terorizem ogroža našo varnost, vrednote naših demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov in državljank.
Ključne besede: terorizem, mednarodno pravo, obveznosti držav, mednarodni terorizem, protiteroristični ukrepi, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 821; Prenosov: 43
Celotno besedilo (692,43 KB) |
39. Upravljanje zaupnih in občutljivih informacij družbe : diplomsko deloPetra Bučinel, 2021, diplomsko delo Opis: Gospodarske družbe se ob vsakodnevnem poslovanju srečajo z različnimi informacijami, ki jih razvrščajo v kategorije: javno, interno, zaupno in strogo zaupno. Če informacije niso javne, imajo družbe interes zaupne in občutljive informacije obdržati interno, zato z njimi upravljajo in ravnajo po navodilih, sprejetih v internih aktih upravnega odbora. Med občutljive in zaupne informacije štejemo poslovno skrivnost, osebne podatke in ostale interne informacije družbe. Načini in metode ohranjanja tovrstnih informacij v družbah se z leti spreminjajo. Ob prvotnih načinih, kot so varno shranjevanje papirnatih dokumentov in varno uničevanje ter ozaveščanju zaposlenih, so se z informacijsko- komunikacijsko dobo razvile še ostale metode upravljanja, ki opisujejo varno elektronsko poslovanje in komunikacijo ter sisteme upravljanja varovanja informacij. Vsi pristopi in načini ohranjanja informacij so potrjeni z zakonsko podlago, ki narekuje določena pravila in omejitve. Prav tako pa se v 21. stoletju pojavijo drugačne možnosti odtujitve in zlorabe raznih poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov. Tudi za te primere zakonodaja narekuje primerne sodne postopke in sankcije. Gospodarske družbe lahko s pravilnim ravnanjem in upoštevanjem navodil uspešno ohranjajo zaupnost, celovitost in dostopnost informacij. Vedno pa kljub vsem načinom upravljanja ostaja nek odstotek, ki lahko pripelje do določenih posledic. Navsezadnje živimo v informacijski dobi, s hitrim napredkom informatike in s tem z večjimi izzivi ohranjanja informacijske varnosti.
Ključne besede: gospodarska družba, občutljive in zasebne informacije, poslovna skrivnost, upravljanje informacij, zakonodaja, informacijska doba
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 915; Prenosov: 50
Celotno besedilo (545,38 KB) |
40. Samopodoba žensk z ADHD v sodobni družbi : diplomska nalogaAnja Rupnik, 2021, diplomsko delo Opis: Omemba motnje ADHD se v sodobni družbi pojavlja vedno večkrat. Zaradi nerazumevanja in neinformiranosti o motnji, še vedno prihaja do stigmatizacije obolelih. V diplomski nalogi smo raziskovali, kako se ženske z ADHD doživljajo, kako doživljajo svojo vlogo v družbi in kako se stigma zaradi ADHD potencialno povezuje z njihovo samopodobo.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili trenuten položaj žensk v družbi in kako se je ta položaj skozi čas spreminjal. Nekaj besed smo namenili seksizmu in sistemu patriarhata, ter kako vplivata na blagostanje žensk in družbe kot celote. Nato smo predstavili spol in spolne vloge ter stereotipe o ženskah, saj so pomembni dejavniki pri boljšem razumevanju problematike. Opredelili smo samopodobo, identiteto in samospoštovanje, ki tvorijo celoto samodoživljanja posameznika. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opredelili ADHD, opisali simptomatiko, kako se ga odkriva in zdravi, razlike med spoli ter posledice in komorbidnost motnje.
Empirični del zajema kvalitativno analizo petih polstrukturiranih intervjujev. Vzorec so sestavljale ženske, stare od 20 do 42 let, s potrjeno diagnozo ADHD. Vprašanja so se osredotočala na odnos žensk do družbe ter njihovega položaja v njej, na odnos družbe do ADHD in žensk z ADHD do te motnje ter kako se vse skupaj povezuje z njihovo samopodobo. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli h globljemu razumevanju problematike. Pokazali so, da je potrditev in sprejemanje diagnoze ADHD udeleženkam izjemno pomembna in da sta stigmatizacija ter nerazumevanje družbe pripomogla k njihovi slabši samopodobi. Majhen vzorec in število mlajših udeleženk sta bili glavni omejitvi, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo.
Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje vsakodnevnega doživljanja žensk z ADHD in kako se nerazumevanje in stigmatizacija s strani družbe povezujeta z njihovo samopodobo.
Ključne besede: motnja ADHD, samopodoba, ženske, spolne vloge, sodobna družba, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 839; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,18 MB) |
