Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uspešen proces trženja stanovanjskih novogradenj pomeni poznati in razumeti kupca tako dobro, da kupec ob danih pogojih nakupa kar najlažje sprejme odločitev za nakup nepremičnine. Kot dolgoletna licencirana nepremičninska posrednica sem kmalu spoznala, da je tržni vidik nepremičninskega projekta ključen tako za uspešno gradbeno izvedbo kot tudi za tržno naravnano prodajo, še toliko bolj pa v trenutnih zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah zaradi posledic vojne v Ukrajini in drugih makroekonomskih gibanj. V magistrskem delu poskušam prepoznati in opisati ključne dejavnike nepremičninskega projekta novogradnje dveh stanovanjskih stavb v Ljubljani z namenom doseganja cilja uspešne prodaje. Omejila sem se na notranje in zunanje dejavnike, za katere sem skozi raziskavo ugotovila, da so lahko ključni za doseganje cilja uspešne prodaje nepremičninskega projekta ter za izdelavo priporočil za osnovanje sodobne strategije trženja, ki lahko pripomore pri trženju podobnih nepremičninskih projektov v Ljubljani in širše. Na osnovi rezultatov raziskave lahko sklepam, da so med vsemi tremi skupinami dejavnikov, fizičnih, okoliških in družbenoekonomskih, ki lahko močno vplivajo na nakup stanovanjske novogradnje, najpomembnejši ključni dejavniki cenovna konkurenčnost, mikrolokacija, velikost stanovanja, tloris stanovanja, občutek varnosti ter razgled iz stanovanja. Na nakupno odločitev naj bi po mnenju anketirancev najmanj vplivali dejavniki zaostrenih gospodarskih in socialnih posledic zaradi vojne v Ukrajini. Večina sodelujočih meni, da kljub zmanjšanju kupne moči prebivalstva in visokim cenam obseg stanovanjske gradnje še vedno narašča, večina pa to pripisuje dejstvu, da je še vedno premalo ponudbe v primerjavi s povpraševanjem in je nakup nepremičnine v času krize ena varnejših možnosti naložbe. Prispevek k rezultatom raziskave za področje trženja novogradenj v Ljubljani predstavljajo identificirani novi ključni dejavniki, katerih integriranje v sodobno strategijo trženja lahko pripomore k uspešnejši zasnovi in prodaji podobnih nepremičninskih projektov v Ljubljani.
Ključne besede: trženje, trženje nepremičnin, projektno vodenje, novogradnja, ključni dejavniki, vojna v Ukrajini, Ljubljana
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 399; Prenosov: 1

Opis: Pričujoče delo predstavlja raziskavo skrajne desničarske radikalizacije, ekstremizma in morebitnih vzrokov, povezanih s travmatičnimi izkušnjami. Namen in cilji dela so ugotoviti, opisati in spoznati povezave radikalizacije, skrajno desne ideologije in travme na različnih nivojih. Želimo prepoznati vzroke za skrajno desničarsko radikalizacijo in ekstremizme in kako je s konceptoma povezana travma. Želimo tudi ugotoviti, ali so skrajne desne radikalne organizacije prisotne v Sloveniji in ali s tem predstavljajo grožnjo varnosti. Metodološki pristop v prvem delu predstavlja kritičen pregled literature po omenjenih področjih, v drugem delu pa s pregledom obsega dosegljive literature v bazi Scopus raziskujemo povezave med preiskovanimi koncepti. Radikalizacijo opredelimo kot proces spreminjanja prepričanj, vrednot in ideologij posameznika ali skupine, ki lahko vodi v nasilje, ter predstavimo njen razvoj skozi čas. Skrajni desničarski ekstremizem zaznamujejo konservativna, nacionalistična in avtoritativna stališča. Med različne skupine skrajnih desničarjev spadajo avtokratsko fašistične, rasistično etnocentrične, populistično avtoritarne in versko fundamentalistične skupine, tako v svetu kot v EU. Izredno pomembno vlogo pri širjenju skrajno desničarskih ideologij predstavljata svetovni splet in sodobne komunikacijske tehnologije, hkrati pa se svetovni splet lahko uporablja tudi za odkrivanje in preprečevanje skrajno desničarskih radikalizmov. Skrajna desnica je prisotna tudi v Sloveniji, njeno delovanje je podobno drugim tovrstnim gibanjem v tem delu Evrope, nekatere bolj radikalne neonacistične frakcije predstavljajo tudi grožnjo nacionalni varnosti. Travmatične izkušnje vplivajo na psihološke vzorce, ki opredeljujejo notranji svet posameznika in lahko s tem sodelujejo pri sprejemanju ekstremističnih skrajno desnih stališč. Močan vpliv imajo PTSM in disociativni mehanizmi, kulturne razlike, izobraževanje in ideologije. Analiza obsega literature v drugem delu potrjuje posredne povezave med travmatičnimi izkušnjami in skrajno desničarsko radikalizacijo, zlasti v zahodnem svetu in Evropi.
Ključne besede: radikalizacija, skrajna desnica, ekstremizem, povezava, travma, ideologije
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava.
Ključne besede: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 1081; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Osrednja tema naloge izhaja iz poslanstva Dnevnega centra »Naj mladih ne vzgaja ulica« (v nadaljevanju dnevni center) in težav v odnosih med mladostnikom in njegovo družino. Dnevni center s svojim programom poskuša po najboljših močeh pomagati vključenim mladostnikom in družini. V nalogi se bomo dotaknili pojma pomena družine in ga pogledali iz perspektive mladostnika, ki obiskuje dnevni center in drugih različnih perspektiv družinskega odnosa. Pomemben vidik je družina kot sistem. Vsak družinski član s svojim delovanjem prispeva k delovanju enote. Komunikacija v družini je pomembna za poglabljanje osebnih odnosov in je stik med staršem in otrokom. V dnevnem centru se mladostnikom pomaga pri pridobitvi socialnih in komunikacijskih veščin (strpnosti, spoštovanja, sprejemanja drugačnosti, mirnemu reševanju konfliktov …), krepitvi pozitivne socialne mreže (izboljšanje odnosov v družini in z vrstniki) ter večjemu poznavanju in sprejemanju sebe. V raziskovalni nalogi smo poskušali povzeti mladostnikov pogled na dnevni center in doživljanje prejetih uslug centra. Večji poudarek je bil na mladostnikovi družinski dinamiki in spodbudi mladostnikov in staršev. Ugotavljamo, da v dnevnem centru najdejo mladostniki poleg učne pomoči tudi prostor za razvijanje sebe in določenih veščin, potrebnih za vsakdanje življenje. Vsi vključeni mladostniki pa vsekakor najbolj potrebujejo podporo pri razvoju osebnosti, usmerjanju, svetovanju in opolnomočenju tako zase kot za družinske odnose. Dnevni center je povezovalni dejavnik mladostnika in družine ter s tem most med mladostnikom in družino.
Ključne besede: pomoč mladostnikom, usmerjanje, vedenje, družine mladostnikov, pomoč, moč pozitivnih izkušenj, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 718; Prenosov: 64
Celotno besedilo (783,37 KB)

Opis: EU so množične ilegalne migracije v letu 2015 ujele povsem nepripravljeno. Teroristični napadi v EU so krizo le še bolj poglobili. Zaznal se je porast paravojaških skupin kot ena od posledic evropske migrantske krize. V magistrskem delu smo raziskali, ali se je migracijska in azilna politika EU po letu 2015 prilagodila in posodobila ter kako poteka razvoj upravljanja zunanjih meja EU. Analizirali smo trend ilegalnih migracij, v obdobju med leti 2011 in 2021, in ugotavljali v katerem obdobju so bile množične ilegalne migracije na najvišji točki. Skozi obstoječ nacionalnovarnostni sistem v RS smo ugotavljali, kakšno je zagotavljanje varnosti pri preprečevanju ilegalnih migracij in predstavili nacionalno varnost RS. Preučevali smo pojav samoorganiziranja državljanov RS na primeru Štajerske varde, njihove ustanovitvene razloge in zakonodajno umeščenost. Ugotovili smo, da se je zakonodaja, ki opredeljuje varovanje državne meje in ilegalne migracije ter obrambno samoorganiziranje državljanov kar dobro prilagodila na nov vir ogrožanja in je ustreznejša kot pred letom 2020. Preverjali in proučili smo, ali v evropskem prostoru obstajajo podobni pojavi paravojaških skupin. Ugotovili smo, da Slovenija ni nobena izjema in da je takšnih paravojaških skupin precej. Ugotovili smo še, da so nastale kot odgovor na ilegalne migracije, s ciljem zavarovati nacionalno identiteto in suverenost države. Magistrsko delo podaja sistematični pregled in izhodišča za nadaljnje raziskave na področju zagotavljanja varnosti pri preprečevanju ilegalnih migracij ter preprečevanju vzpona paravojaških in podobnih skupin. Vsi doseženi rezultati in ugotovitve v magistrskem delu ne bodo imeli večjega učinka, v kolikor se država in njeni državljani ne bodo zavedali resnosti težav, ki jih s seboj prinašajo ilegalne migracije in pojav paravojaških skupin, zato je potrebno vse sile uperiti v preventivno delovanje in zatiranje tovrstnih groženj nacionalni varnosti.
Ključne besede: migracije, ilegalne migracije, varnost, nacionalna varnost, obrambno samoorganiziranje državljanov, paravojaške skupine
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 680; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,22 MB)