1. Stiske in težave staršev nedonošenčkovBarbara Zotler, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: O prezgodnjem porodu govorimo, ko pride do poroda pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Prezgodnji porod sodi med najpogostejše zaplete med nosečnostjo, posledice pa so pri nedonošenčkih odvisne od višine nosečnosti ob rojstvu. Prezgodnje rojstvo in hospitalizacija v enoti intenzivne terapije novorojenčkov pomenita za starše nepričakovan in stresen dogodek.
Metoda: Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja. V anketi je anonimno sodelovalo 432 staršev nedonošenčkov. Do ankete so dostopali prek skupin na družabnih omrežij.
Rezultati: Analizirali smo 432 anket; 431 anket je bilo izpolnjenih v celoti, v eni anketi je manjkala trenutna starost nedonošenčka. Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da se je polovica anketiranih staršev udeležila programov zgodnje nosečnosti ali tečajev šole za starše. Glede na način poroda (vaginalni porod ali carski rez) ni bilo zaznati razlik v doživljanju starševstva. Je pa pri starših, ki imajo gestacijsko mlajše nedonošenčke, zaznati več depresije in stresa. Glede na spol prav tako ni razlika – moški in ženske so enako dovzetni za razvoj stresa in depresije. Ugotovitve tudi kažejo, da zdravstveno osebje starše dovolj opolnomoči, da samozavestno poskrbijo za svoje nedonošenčke. Prav tako imeti nedonošenčka ni bilo dokazano kot nekaj negativnega za pomen samega partnerstva. Ugotovljeno je bilo, da se je partnerski odnos po prezgodnjem porodu spremenil na bolje.
Razprava: Kljub temu da imeti nedonošenčka lahko predstavlja za starše stres, se starše v bolnišnicah pri oskrbi dovolj opolnomoči, da izzive nedonošenosti sprejmejo in se znajo z njimi učinkovito spopadati.
Ključne besede: Stiske in težave, starši, nedonošenček, šola za starše, porodna izkušnja, porod, prezgodnji porod.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
2. FOLNA KISLINA V PREHRANI NOSEČNICBarbara Heimbring, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Folna kislina je še posebej pomembna pred nosečnostjo in med njo, saj omogoča pravilen razvoj ploda. V obliki prehranskih dopolnil se priporoča vsem ženskam v rodni dobi. Najbolje bi bilo, če bi se z uživanjem prehranskega dopolnila začelo že 3 mesece pred zanositvijo. V primeru da nosečnica pred zanositvijo dodatkov ni jemala, naj poskrbi, da bo z jemanjem začela takoj, ko izve za nosečnost.
Metode: Uporabili smo kvalitativni način raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Zbrane podatke smo analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode in jih interpretirali ter ugotovitve zapisali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Ugotovili smo, da večina intervjuvank ve, kakšen je pomen jemanja folne kisline, priporočen dnevni odmerek in posledice pomanjkanja le-te. Najpogostejši vir informacij so medicinske sestre, sledijo jim ginekologi. V perikoncepcijskem obdobju, kljub načrtovanju nosečnosti, premalo žensk dodaja folno kislino, zato je ključno pravočasno informiranje vseh žensk, predvsem v rodni dobi. Poleg tega večina intervjuvank namerava nadaljevati s prehranskim dopolnilom folne kisline skozi celotno nosečnost in potem še v času dojenja.
Razprava: Ugotovitve raziskave prispevajo k razumevanju pomena folne kisline v nosečnosti. Predlagamo nadaljnje raziskave na področju folne kisline v prehrani nosečnic, saj bi tako lahko zmanjšali število prirojenih napak – okvar nevralne cevi, ki so posledice pomanjkanja tega vitamina. Priložnosti za nadaljnje raziskovalno delo vidimo v razširjenem in poglobljenem proučevanju razumevanja in uporabe folne kisline med nosečnicami kot prehranskega dopolnila.
Ključne besede: prehrana nosečnic, folna kislina, pomen folne kisline, okvare nevralne cevi
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. Uvajanje kazalnika higiene rok v prizadevanjih za varnost in kakovost oskrbe starejših v domovih za starejšeBarbara Sopčič, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, je eden od pomembnih kazalnikov kakovosti dela zdravstvenih delavcev ter zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov. Zdravstvena oskrba v socialnovarstvenih zavodih je povezana s specifičnim tveganjem nastanka okužb, povezanih z zdravstvom. Zaposleni so dolžni izvajati dejavnosti ter ukrepe, ki vodijo k preprečevanju nastanka okužb, povezanih z zdravstvom, saj s tem ohranjajo kakovostno in varno zdravstveno in socialnovarstveno oskrbo stanovalcev v domovih za starejše.
Metode: Magistrsko delo je temeljilo na kvalitativnem in kvantitativnem raziskovalnem pristopu, v začetnem delu je bil opravljen pregled literature. Literaturo smo poiskali s pomočjo iskalnika COBBIS, pod ključnimi besedami »higiena rok«, »pet trenutkov za higieno rok«, »izobraževanje«, »usposabljanje«, »opazovalec higiene rok«, »strokovna navodila za higieno rok«, »potreba po razkuževanju«, »kakovost zdravstvene obravnave«, »varnostni odkloni«. Poslužili smo se tudi elektronskih virov, in sicer podatkovne baze CHINAL ter bibliografske baze podatkov zdravstvene nege, Medline in Pub Med. Prav tako smo se poslužili tudi spletne strani Svetovne zdravstvene organizacije in Ministrstva za zdravje RS, v namen dostopa do ustreznih zakonov in pravnih aktov. V drugem delu smo za opazovanje uporabili obrazec za opazovanje higiene rok. Obrazec je izdelan po metodologiji World Health Organization in se v bolnišnicah že uporablja za opazovanje higiene rok.
Rezultati: V skupnem izračunu vseh opazovanih profesionalnih skupin smo pridobili podatek, da je bilo 91,6 % zaposlenih pri svojem delu doslednih pri higieni rok. Delež diplomiranih medicinskih sester, fizioterapevtov in delovnih terapevtov pri doslednosti higiene rok je bil 100 %, zdravstvenih tehnikov 93,9 %, bolničarjev negovalcev 93,2 %, socialnih oskrbovalk, strežnic, izvajalcev javnih del pa 85,3 %. Med opazovanimi profesionalnimi kategorijami sta bili tudi socialni delavki, ki sta dosegli skupno 87,5 % doslednost higiene rok.
Razprava: Podatek raziskave v Domu starejših občanov Črnomelj po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije nakazuje zelo dober rezultat, saj se zaposleni v zadostni meri zavedajo pomena higiene rok, dosegajo več kot 70 % doslednost pri higieni rok in s tem stremijo k preprečevanju prenosa okužb med stanovalci in med zaposlenimi. Kljub dobremu rezultatu pa se moramo zavedati, da še vedno obstajajo izboljšave na področju higiene rok, zato moramo vse zaposlene v zavodu kontinuirano izobraževati in redno izvajati opazovanja higiene rok.
Ključne besede: higiena rok, kakovost in varnost, opazovanje higiene rok
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,48 MB) |
4. POJAVNOST SIMPTOMATIKE IZGORELOSTI PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIH IN SODELAVCIHJasmina Koci Klopčič, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Stres in izgorelost sta tesno povezana pojma, še posebej v zahtevnih delovnih okoljih, kot je zdravstveni sektor. Stres, ki izvira iz visokih pričakovanj, časovnega pritiska in kompleksnih odločitev, lahko sčasoma pripelje do izgorelosti. Dolgotrajna izpostavljenost stresorjem lahko vodi do fizičnih, psihičnih in vedenjskih sprememb. Izgorelost se ne nanaša samo na fizično utrujenost, temveč predstavlja kompleksen psihološki odziv na pritiske in zahteve v delovnem okolju. Učinkovito obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti zahteva celostni pristop, ki vključuje posameznikove sposobnosti obvladovanja stresa ter tudi organizacijske ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev ter podpore zdravstvenim delavcem in sodelavcem.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop ter deskriptivno metodo. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (Cinahl, Cobiss, Medline, PubMed, Google Scholar).
Rezultati: Na podlagi rezultatov naše študije smo prišli do zaključka, da je izgorelost med zdravstvenimi delavci in sodelavci zelo razširjena. Večina vprašanih meni, da je glavni razlog za izgorelost prekomerna delovna obremenjenost. Simptoma, ki ju največkrat občutijo, sta utrujenost in izčrpanost. Izgorelost preprečujejo s pomočjo pogovora s prijatelji in družino ter fizične aktivnosti. Povezave med izgorelostjo in delovno dobo nismo mogli potrditi, saj smo zajeli premajhen vzorec oseb, mlajših od 24 let.
Razprava: Kljub temu da se izgorelost pojavlja pri različnih poklicih, je bila naša raziskava osredotočena na zdravstvene delavce in sodelavce. Ugotovili smo, da je pojavnost simptomatike izgorelosti med zdravstvenimi delavci in sodelavci visoka, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, kakovost dela in varnost pacientov. Zato je pomembno, da se zavedamo tega problema in uvedemo ukrepe za preprečevanje ter zdravljenje izgorelosti pri zdravstvenih delavcih in sodelavcih. Ti ukrepi lahko vključujejo izobraževanje o izgorelosti, spodbujanje samozavedanja in samozdravljenja, organizacijske spremembe ter podporo zdravstvenim delavcem in sodelavcem v njihovem delovnem okolju. Naša raziskava lahko služi kot osnova za nadaljnje raziskave in ukrepe za izboljšanje zdravja ter dobrega počutja zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
Ključne besede: stres, izgorelost, simptomi, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,05 MB) |
5. |
6. Analiza izgradnje stanovanj za trg z uporabo procesov projektnega managementa z vidika investitorja : magistrsko deloBarbara Bratkovič, 2023, magistrsko delo Opis: Pri izgradnji stanovanj za trg je ključno razumevanje potreb in zahtev potencialnih kupcev, da se zagotovijo primerna zasnova in kakovost stanovanj ter ustrezen način trženja. Pri tovrstnem projektu ne gre le za gradbeni poseg in trženje, temveč se prepletata in nadzirata tudi organizacija potrebnih virov (človeških, materialnih in finančnih) ter poznavanje postopkov in zakonodaje. Za uspešno vodenje projekta je obvezno, da investitor pozna celotno zakonodajno področje, kamor spadajo gradbena in stanovanjska zakonodaja in zakonodaja na področju trženja nepremičnin. Prav tako je v primeru, kadar je investitor odgovoren tudi za trženje novozgrajenih stanovanj, nujno zaposliti osebo, ki ima opravljeno potrebno licenco za trženje nepremičnin. Uporaba procesov projektnega managementa je pri izgradnji objektov ključna, ker omogoča učinkovito načrtovanje, izvajanje in nadzor celotnega gradbenega projekta, kar zagotavlja uspešno dokončanje, s tem pa zadovoljstvo strank in investitorja. Rezultati analize kažejo, da je uporaba procesov projektnega managementa ključnega pomena za doseganje uspešnosti investitorjev v gradbenih projektih izgradnje stanovanj za trg. Sistematično vodenje projektov omogoča zmanjšanje tveganj, optimizacijo virov in boljšo preglednost nad napredkom projekta. Poleg tega se kakovost gradnje dviguje, kar posledično vodi k povečanju zadovoljstva strank. Ugotovitve prav tako poudarjajo, da so sodelovanje vseh deležnikov, natančna komunikacija in stalna prilagoditev na spremenljive razmere ključni za uspešno implementacijo procesov projektnega managementa. Investitorji, ki vlagajo v izobraževanje svojih ekip in uporabljajo sodobne prakse projektnega managementa, dosežejo boljše rezultate in povečajo svojo konkurenčnost na trgu. Učinkovita uporaba procesov projektnega managementa izboljšuje uspešnost investitorjev pri gradbenih projektih izgradnje stanovanj za trg. To omogoča boljše obvladovanje projektov, povečuje zadovoljstvo strank in ustvarja trajno vrednost za vse vpletene deležnike.
Ključne besede: gradbeni projekt, investitor, izgradnja, stanovanje, načrtovanje, nadzor, trženje
Objavljeno v ReVIS: 22.03.2024; Ogledov: 226; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,35 MB) |
7. |
8. |
9. POVEZAVA MED DUŠEVNIM ZDRAVJEM IN USPEŠNOSTJO PODJETNIKOVdr. Barbara Hvalič Erzetič, 2023, ni določena Opis: V današnjem času, času hitrih sprememb na vseh področjih življenja, je podjetništvo ključni dejavnik razvoja, ključna gonilna sila pa so podjetniki, ljudje, ki jih vodi želja, da bi nekaj novega ustvarili, izboljšali. Podjetniki preživljajo veliko časa v podjetju, odločati se morajo o prihodnosti podjetja, pri tem tvegajo kapital, ki so ga vložili v podjetje, reševati morajo svoje težave in pogosteje še težave zaposlenih, povezujejo poslovno in zasebno življenje, probleme, ki nastajajo v podjetju, rešujejo v prostem času, kar povečuje stres. Takšno okolje lahko negativno vpliva na duševno zdravje podjetnikov, posledično pa lahko vodi v slabše odločitve, zmanjšano produktivnost, slabe medosebne odnose z zaposlenimi ter ovira kreativnost in inovativnost, kar ima negativen vpliv na podjetnikovo uspešnost. Ugotavljali smo povezanost med duševnim zdravjem podjetnikov in podjetnikovo uspešnostjo, ki jo sestavljata poslovni uspeh in zadovoljstvo z življenjem. Želeli smo raziskati, kdo so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem. Duševno zdravje smo merili z vprašalnikom DASS-21, poslovni uspeh s finančnimi kazalniki, povprečno stopnjo rasti dobička, prihodka in števila zaposlenih v zadnjih štirih letih, zadovoljstvo z življenjem pa z vprašalnikom o zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi je sodelovalo 289 slovenskih podjetnikov. Ugotovili smo, da so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem bolj zadovoljni z življenjem, medtem ko povezava med duševnim zdravjem in poslovnim uspehom ni bila statistično značilna. Ugotovili smo, da so podjetniki boljšega duševnega zdravje kot podjetnice, prav tako so boljšega duševnega zdravja tisti podjetniki, ki imajo podjetje že dalj časa kot podjetniki začetniki. Pokazalo se je, da je preventivno delovanje podjetnikov za preprečevanje in obvladovanje stresa povezano z boljšim duševnim zdravjem v primeru telesne dejavnosti in izvajanju sprostitvenih tehnik. Z raziskavo smo dodali nova spoznanja na področju proučevanja duševnega zdravja podjetnikov, podjetnike pa smo želeli ozavestiti o pomenu duševnega zdravja v podjetju in skrbi za duševno zdravje podjetnikov in njihovih zaposlenih.
Ključne besede: duševno zdravje, podjetnik, podjetniški uspeh, stres na delovnem mestu, podjetniški stres, skrb za duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 266; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,43 MB) |
10. |
