101. |
102. |
103. |
104. |
105. |
106. Skupinsko uveljavljanje odškodninskih zahtevkov kot instrument varovanja potrošnikovih pravic : magistrsko deloBarbara Toplak Perović, 2011, magistrsko delo Opis: Slovenska zakonodaja ne pozna primernega instituta, ki bi zagotavljal sodno varstvo večji skupini oseb, ki jih je oškodoval isti subjekt, škoda vsakega posameznika pa ni dovolj velika, da bi krila stroške pravdanja. Kljub materialnim predpisom, ki imajo namen ščititi posamezne oškodovance in ki omogočajo pridobitev odškodnine za nezakonito ravnanje, posamezniki svojih pravic ne uveljavljajo zaradi nesorazmerno velikih finančnih bremen pri uveljavljanju svojih pravic, kar posameznika postavlja v neenakovreden položaj na trgu proti velikim gospodarskim sistemom. Ker na določenih področjih množično prihaja do kršitev, oškodovanci pa se zaradi procesnih ovir ne odločajo za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, ima odgovorni subjekt po eni strani velike koristi, hkrati pa nima potrebe, da bi izboljšal svoj produkt ali storitve. Tako se nezakonito ravnanje nadaljuje in povzroča škodo tako državljanom kot podjetjem. Zato bi posamezniki morali imeti možnost uresničevanja pravice do sodnega varstva tudi v praksi, kadar zaradi kršitve katerega koli nacionalnega predpisa ali predpisa EU, ki jim daje materialne pravice, utrpijo škodo. Združitev tožb v eno samo kolektivno pravno sredstvo (skupinsko tožbo) bi poenostavila postopek in zmanjšala stroške. Na ta način bi posamezniki lahko pridobili odškodnino za škodo, ki jim je bila storjena, možnost plačila odškodnine večjemu številu oškodovancev pa bi v primeru izgube zaslužka podjetja odvračala od nezakonitih dejavnosti.
Ključne besede: Potrošniško pravo
Objavljeno v ReVIS: 21.09.2017; Ogledov: 2471; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (980,36 KB) |
107. |
108. Strategija trženja storitev malega podjetja v zelo konkurenčnem okoljuBarbara Pestotnik, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti elemente trženja storitev v malem podjetju, saj se trženje v malem podjetju razlikuje od trženja v velikih podjetjih. Glede na velika podjetja mala podjetja namenjajo za trženje malo sredstev, zato me je zanimalo, kaj je tisto bistveno, kar je treba v okviru teh omejenih sredstev obljubljati v komunikaciji s trgom. Iz podatkov podjetja je razvidno, da je podjetje v preteklosti za oglaševanje namenjalo zelo malo sredstev. Analiza odločanja strank, izvedena na podlagi globinskih intervjujev, kaže, da oglasi stranke premamijo in so zainteresirane za nakup, zato je za podjetje priporočljivo, naj prouči možnosti za okrepitev oglaševalskih aktivnosti, tudi v priljubljenih družbenih medijih. Stranke so izrazile zadovoljstvo, da so jim ustrezno usposobljeni strokovnjaki znali svetovati in so bili to pripravljeni storiti. Stranke želijo ob obisku salona izvedeti pomembne informacije v zvezi s svojimi težavami, da se lahko lažje odločijo za nakup ustrezne terapije. Priporoča se tudi najem strokovnega svetovalca, ki bi strankam svetoval glede nakupa izdelkov in/ali storitev, kateri izdelki so za stranke najustreznejši in zakaj, kako poskrbeti, da bo stranka čim več pridobila od uporabe izdelka, idr. Podjetju se priporoča, naj si prizadeva za pridobivanje priporočil. Včasih široko usmerjeno oglaševanje ni najbolj smotrno in je bolje uporabiti neposredno oglaševanje ali spodbude, na primer z vzorčki priljubljenih izdelkov ali ugodnostmi, kot je popust, to pa je lahko nagrada tudi za morebitna priporočila.
Ključne besede: strategija, trženje, oglaševanje, storitve, amlo podjetje, konkurenca
Objavljeno v ReVIS: 02.09.2017; Ogledov: 3630; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1,70 MB) |
109. Državljanstvo EU : najnovejša sodna praksaBarbara Prešeren, 2015, diplomsko delo Opis: Začetki državljanstva segajo že v antično Grčijo, ko so smeli odrasli moški delovati v političnih zadevah. Iz državljanstva izhajajoče pravice so se skozi zgodovino vedno bolj urejale, dopolnjevale in širile. Maastrichtska pogodba je prva institucionalizirala državljanstvo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Namen državljanstva EU je oblikovanje enotnega trga, ki omogoča prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala. Državljanstvo EU je razširjeno nacionalno državljanstvo in predstavlja zbir nekih pravic in dolžnosti, ki so določene v pravnem redu EU, spoštovati jih morajo tako države članice kot njeni državljani. Sodišče EU kot sodni organ skrbi, da je pravo razumljeno, spoštovano ter v vseh državah članicah enotno uporabljeno. Določene pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz instituta državljanstva EU, so še dokaj neznane oziroma napačno interpretirane, zato so tudi nemalokrat kršene. V primerih kršenja prava EU iz naslova državljanstva EU se zadeve rešujejo na nacionalnih sodiščih, kajti nihče ne sme posegati v suverenost držav članic. V primeru, da je nacionalno sodišče v dilemi glede razlage prava EU, se s predhodnim vprašanjem po pomoč obrne na Sodišče EU. Prebivalci se zaradi nezadostnega poznavanja državljanstva EU ne čutijo dovolj pripadne EU. Mladi so tisti, ki se čutijo bolj pripadne, ker so bolj vedoželjni, odprti, dovzetni za novosti. Če pa bomo želeli graditi prihodnost Evrope, se bomo morali vsi čutiti pripadne, saj bomo le s skupnimi močmi lahko premagovali ovire.
Ključne besede: državljanstvo, delavec, predpisi, sodna praksa, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 5406; Prenosov: 296
Celotno besedilo (820,15 KB) |
110. |
