71. |
72. Pravne osebe javnega prava : diplomsko deloBarbara Hribar, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali pravne osebe javnega prava. Slednje predstavljajo pravne subjekte, z oblastnimi upravičenji. Izvajajo javne naloge in službe. Delujejo v javnem interesu, nastanejo pa z javnopravnim aktom. Zaradi njihove pomanjkljive opredelitve v zakonih, obstajajo v teoriji mnogi kriteriji, ki jih uvrščajo v različne kategorije. Poznamo več vrst pravnih oseb javnega prava. V Sloveniji ločimo teritorialne in specializirane pravne osebe javnega prava. Institut je mogoče primerjati s pravnimi ureditvami v različnih delih sveta. Pri obravnavi diplomskega dela smo uporabljali deskriptivno, komparativno, induktivno in deduktivno metodo. Prav tako smo uporabili tudi metodo teleološke razlage in metodo sinteze. Namen diplomskega dela je analiziranje splošnih in posebnih značilnosti pravnih oseb javnega prava, ter jih primerjati s preostalimi. Ključni rezultat je tak, da imajo z njimi tako podobnosti, kot tudi razlike. Delitev tega instituta je pri nas nekoliko boljša, sploh glede javnih agencij in javnih podjetij. To utemeljujemo s tem, da imamo primerno zakonodajo, ki ureja ne le teritorialne, ampak tudi specializirane pravne osebe javnega prava. Ugotavljamo, da v slovenskem pravnem redu manjka izkušenj iz prakse, zaradi poznega razvoja tega instituta na naših tleh, kar pomeni edino slabost. To se vidi tudi v tem, da se še dandanes literatura in razni pravni viri konstantno izboljšujejo in dopolnjujejo. Kljub temu lahko trdimo, da je njihova ureditev v našem pravnem sistemu dobro urejena.
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2019; Ogledov: 2881; Prenosov: 273
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
73. Pravne specifike pogodbe o dosmrtnem preživljanju : diplomsko deloBarbara Krajnc, 2019, diplomsko delo Opis: Pogodba o dosmrtnem preživljanju je aleatoren pravni posel, ki ga urejajo členi 557 - 563 Obligacijskega zakonika (OZ). Gre za le nekaj členov OZ, ki urejajo obsežno pravno področje civilnega prava na področju obligacijskih razmerij, kar bi lahko vzbudilo napačen občutek, da ne gre za zelo pomembno razmerje. Pogodbeni odnos, ki nastane s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ureja zelo osebna razmerja. Stranke lahko to pogodbo sklenejo tudi zaradi medsebojnega osebnega odnosa in zaupanja. Če pogodbeni stranki tega razmerja v pogodbi ne uredita natančno, lahko ima to zanju hude posledice, povezane z dolgotrajnimi in zahtevnimi postopki na sodišču. Bistvenega pomena pri sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju je dejanska volja pogodbenih strank, ki naj jo pogodbeni stranki natančno opredelita. Pravice in obveznosti pogodbenih strank v pogodbi o dosmrtnem preživljanju so le tiste, ki so določene v pogodbi, in v obsegu, kot so zapisane. Prav zaradi pomembnosti odnosov in posledic, ki jih ureja pogodba o dosmrtnem preživljanju, je določena posebna obličnost, to je oblika notarskega zapisa, kjer sta stranki še posebej s strani notarja opozorjeni na pravice, dolžnosti in posledice, ki jih prinaša sklenitev takšnega pravnega posla zanju. Da gre dejansko za pravni posel, ki ureja pomembne medsebojne odnose s številnimi zapleti ob izvrševanju pogodbe in uveljavljanju pravic in dolžnosti pogodbenih strank v primeru odstopanja ali neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, dokazuje tudi sodna praksa, ki se je bistveno spremenila in sedaj dejansko ne dopušča več dokazovanja delne odplačnosti pogodbe in delno darila.
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2019; Ogledov: 2494; Prenosov: 179
Celotno besedilo (360,45 KB) |
74. Sodelovanje kot način ugodnejše pridobitve poslovnih prostorov malih podjetnikov : magistrsko deloBarbara Fortuna, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je proučevalo, ali je sodelanje način ugodnejše pridobitve poslovnih prostorov malih podjetnikov. Cilj raziskovanja je bil ugotoviti, kakšno je stanje sodela v Sloveniji, ter zbrati prednosti, ki jih mlademu podjetniku za ugodnejšo pridobitev poslovnega prostora omogoča sodelo kot nov način poslovanja mladih podjetnikov. Sodelo opredeljuje način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo prostor z drugimi ustvarjalci iz svoje panoge ali iz sorodnih panog ter si s tem zmanjšajo stroške najema prostora. Kot nova oblika dela lahko sodelo uspešno zaživi le z aktivnim vključevanjem večjih podjetij, ustvarjalnih, podjetniških ter drugih skupnosti, ki v tej obliki prepoznajo svoje razvojne možnosti. Raziskava je pokazala, da je sodelanje za slovenske uporabnike zelo koristno ali koristno. Med razlogi za koristnost sodelanja se je pojavilo več možnosti, med drugim tudi možnost za cenejši najem poslovnega prostora in pridobitev prostora za delo. V raziskavi je bilo mogoče ugotoviti, da je najboljši način za cenovno ugodnejšo pridobitev poslovnih prostorov najem izbrane nepremičnine ali dela te, tj. pisarniškega prostora v okviru večjega prostora. Pomembna ugotovitev je tudi, da večina intervjuvancev ne pozna zakonodajne ureditve, ki bi se kakor koli nanašala na sodelanje, ne glede na to, ali gre za zakonodajo s področja nepremičnin ali s področja zaposlovanja, dela ipd.
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2019; Ogledov: 1969; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,12 MB) |
75. |
76. |
77. |
78. Legalizacija evtanazije v Sloveniji : magistrsko deloBarbara Hrovatič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko legalizacije evtanazije. Namen dela je do-kazati, da je v Sloveniji mogoče posamezniku zagotoviti pravico do lepe in dostojne smrti tudi brez legalizacije evtanazije. V pomoč odgovoru avtorica potrdi hipotezo, da trenutna slovenska ureditev že omogoča posamezniku lepo in dostojno smrt ter me-ni, da si veliko ljudi v Sloveniji želi legalizirati evtanazijo zaradi nepopolnega poznavanja in slabega razumevanja širine tega zahtevnega vprašanja. Prav tako avtorica potrdi hipotezo, da je slovenska ureditev v skladu s pravnimi akti Sveta Evrope in sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice in da ima posameznik v Sloveniji na voljo različne alternative, kot so paliativna nega, zdravljenje z dvojnim učinkom, zavrnitev predlaganega medicinskega posega in zdravljenja, institut pacientove vnaprej izražene volje itd., s katerimi je posamezniku zagotovljena lepa in dostojna smrt. Avtorica v svojem delu poudari, da se ne gre zavzemati za legalizacijo evtanazije, ampak je treba predrugačiti pravno razumevanje odgovornosti družbe in države do kakovosti življenja. V tem konkretnem primeru mora država, npr. z usposobljenostjo kadrov, s kakovostjo paliativne nege, z obveščanjem javnosti o pravicah pacientov ter z vzgojo in izobraževanjem mladih seznanjati svoje državljane o vseh alternativah, s katerimi se dosega pravica do lepe in dostojne smrti brez legalizacije evtanazije. Čeprav se državi nalagajo zahtevne naloge, zahtevnost ne sme biti argument za odmikanja od odgovornosti. Še več, država mora stremeti k temu, da stoji ob svojem državljanu tudi ob najtežjih trenutkih, kar vprašanje o lepi in dostojni smrti nedvomno je.
Ključne besede: pomoč pri samomoru, legalizacija
Objavljeno v ReVIS: 22.01.2019; Ogledov: 3911; Prenosov: 607
Celotno besedilo (1,01 MB) |
79. Odvračilni učinek zasebnopravnega varstva : doktorska disertacijaBarbara Toplak Perović, 2017, doktorska disertacija Ključne besede: odvračilni učinek, odškodnina, odškodninska tožba, kolektivna tožba, skupinska tožba, razredna tožba, opustitvena tožba, skupinsko uveljavljanje zahtevkov, potrošniško pravo, pravo varstva konkurence, javnopravno varstvo, zasebnopravno varstvo, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 28.12.2018; Ogledov: 3055; Prenosov: 216
Celotno besedilo (3,87 MB) |
80. Pravni vidik transplantacijske dejavnosti : diplomsko deloBarbara Hrovatič, 2016, diplomsko delo Opis: Ob vsem napredku medicine še vedno nimamo zdravil in pripomočkov, s katerimi bi lahko pomagali vsakemu bolniku, vemo pa, da lahko s presaditvijo organov in tkiv povrnemo zdravje, včasih celo življenje tistim, ki jih brez presaditve le-teh zagotovo čaka smrt. Danes je transplantacijska dejavnost v svetu in pri nas splošno sprejeta oblika zdravljenja, pri katerem gre za prenos živih celic, tkiv in organov enega osebka drugemu osebku ali tudi iz enega dela telesa v drugega, da bi se vzpostavila izpadla funkcija. Čeprav je transplantacija splošno sprejeta in razširjena oblika zdravljenja, s seboj ni prinesla le pozitivnih posledic. Narava transplantacije je namreč takšna, da se na tem področju srečujemo s številnimi vprašanji. Vsekakor je najpomembnejše vprašanje, kako zagotoviti ustrezne organe za presajanje. V zvezi s tem pa se prav tako postavlja vprašanje, pod kakšnimi pogoji je odvzem človeškega telesa etično sprejemljiv in pravno dopusten. Področje transplantacije se dotika področja osebnostnih pravic oziroma varstva nedotakljivosti posameznikove integritete, tako telesne kot duševne, in spoštovanja njegovega dostojanstva. Zato se je z razvojem transplantacije pojavila težnja in hkrati nuja, da se to področje kar se da natančno pravno uredi ter s tem zavaruje subjekte transplantacije pred možnimi zlorabami in hkrati ne zavre nadaljnjega medicinskega razvoja. S pravnega vidika je bilo potrebno pravno urediti tako ureditev in organizacijo javnega zdravstva kot tudi formalno izpolnjevanje vseh potrebnih pogojev, da se transplantacija lahko opravi. Izjemnost transplantacijske dejavnosti ni samo v tehnološkem ter medicinskem napredku, ki povzroči, da je potrebno pravno ureditev tega področja nenehoma prilagajati, ampak tudi v tem, da je potrebno za celostno predstavo te tematike upoštevati tudi kulturnoantropološki pogled na transplantacijsko dejavnost.
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2018; Ogledov: 2424; Prenosov: 167
Celotno besedilo (567,73 KB) |
