11. |
12. UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ IN DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH ODRASLIHManca Hrovat, 2023, ni določena Opis: Družbena omrežja so zadnje desetletje po celotnem svetu že zelo razširjena. Uporaba le teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo družbenih omrežij s poudarkom na duševnem zdravju mladih odraslih.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili družbena omrežja in katera so trenutno najbolj popularna, nato kako so družbena omrežja povezana z duševnim zdravjem mladih ter predstavili negativne in pozitivne vidike uporabe družbenih omrežij, kako so družbena omrežja povezana z izobraževanjem, dotaknili pa smo se tudi uporabe družbenih omrežij v času covida ter raziskali spletno nasilje in zaslonsko zasvojenost.
V empiričnem delu smo zajeli pristope, metode in tehnike ter opisali vzorec našega raziskovanja. Pri pisanju diplomske naloge smo se odločili za kvalitativno fenološko paradigmo raziskovanja z vprašalnikom in izvedbo intervjujev. Uporabili smo delno strukturirani tip intervjuja. Naša metoda vzorčenja je namensko vzorčenje. Izvedli smo 6 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, starimi med 18 in 24 let. Intervjuje smo kodirali v kodirni tabeli po sklopih in jim določili pojme in kategorije.
Vprašanja so se nanašala na to, kdaj so se kandidati prvič srečali z družbenimi omrežji in katera družbena omrežja uporabljajo, v kakšne namene uporabljajo družbena omrežja, družbena omrežja in izobraževanje, družbena omrežja in covid, njihovo doživljanje ob uporabi, raziskovali smo tudi, ali so kdaj prekomerno uporabljali omrežja in kako uporabo omejiti ter če so kdaj doživeli spletno nasilje. Ugotovili smo, da naši kandidati v večini ne doživljajo nič pretirano negativnega, več ali manj so poročali o težavah s samopodobo zaradi perfekcionizma, ki se pojavlja na družbenih omrežjih. Večina uporablja družbena omrežja za komunikacijo, izobraževanje in branje novic. Ugotovili smo, da je spletnega nasilja res ogromno in se pojavlja v več oblikah, npr. kot izsiljevanje, posmehovanje, žaljivi komentarji, grožnje … Pri tem, kako omejiti uporabo družbenih omrežij, pa smo ugotovili, da bi morali starši narediti največ.
Za nadaljnjo raziskavo bi bilo potrebno povečati vzorec in v raziskavo vključiti tudi mladostnike ter osebe s težavami z duševnim zdravjem in LGBTQ+ skupnost.
Ključne besede: družbena omrežja, zaslonska zasvojenost, duševno zdravje, mladi odrasli, izobraževanje, spletno nasilje, covid-19.
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 627; Prenosov: 58
 Celotno besedilo (1,74 MB) |
13. Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji : magistrsko deloRobert Letić, 2023, magistrsko delo Opis: V slovenskem šolskem sistemu prevladuje oblika klasičnega izobraževanja, kjer pouk poteka fizično v šoli ob prisotnosti učitelja in učenca. Pred epidemijo covid-19 je v Sloveniji prevladovala klasična oblika izobraževanja v šoli, saj izobraževanje na daljavo ni bilo širše znano vzgojno izobraževalnim zavodom. Vendar pa je s prihodom epidemije in začasnim zaprtjem šol izobraževanje na daljavo postalo edini način izvajanja pouka. Za namen preučevanja, kako so se vzgojno-izobraževalni zavodi spopadali z izvajanjem izobraževanja na daljavo med obdobjem popolnega zaprtja šolskih zavodov, smo v drugem delu magistrske naloge izvedli raziskavo, v sklopu katere smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je ugotoviti, kako so izobraževanje na daljavo zaznavali ravnatelji izbranih srednjih šol v Sloveniji ter kako so usmerjali in organizirali delo v kolektivu v času popolnega zaprtja šol. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, pri čemer izpostavljamo sociološko empirično metodo, v sklopu katere smo se poslužili kvalitativne metode raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega intervjuja z naključno izbranimi ravnatelji srednjih šol iz posamezne statistične regije. Ugotovili smo, da večina ravnateljev meni, da niso imeli dovolj strokovne podpore za izvajanje pouka na daljavo v času epidemije covid-19. Hkrati so bili vsi ravnatelji enotni, da je prehod na izobraževanje na daljavo prinesel številne težave, s katerimi so se šole morale spopasti. Kot najpogostejše težave, ki so jih ravnatelji izpostavili, so bile: računalniška oprema in internetna povezava, praktično izobraževanje ter prepozna navodila pristojnih inštitucij. Izobraževanje na daljavo je v času epidemije covid-19 postala ključna oblika izobraževanja, za katero menimo, da se bo v prihodnosti verjetno še naprej razvijala. Raziskava, ki smo jo izvedli, je poudarila izzive in pomanjkljivosti, s katerimi so se vzgojno-izobraževalni zavodi soočali. Pridobljeni rezultati lahko služijo kot pomembna podlaga stroki pri nadaljnjem raziskovanju in krepitvi digitalnih kompetenc. S tem bodo vzgojno-izobraževalni zavodi bolje pripravljeni na morebitne prihodnje krize, ki zahtevajo izobraževanje na daljavo.
Ključne besede: izobraževanje, učenje, izobraževanje na daljavo, epidemija covid19, šola, ravnatelji
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 568; Prenosov: 45
Celotno besedilo (981,76 KB) |
14. |
15. |
16. |
17. |
18. Analiza števila vpisov v visokošolsko izobraževanje v obdobju 10 letRina Mazreku, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava izobraževanje mladih v zadnjih 10 letih, razliko v številu vpisanih v zadnjih 10 letih in morebitne vzroke za nadaljevanje ali ne nadaljevanje izobraževanja.
V teoretičnem delu smo opredelili izobraževanje na splošno, pomen visokošolskega izobraževanja in visokošolski sistem v Sloveniji, prav tako smo opredelili člen zakona o visokem šolstvu in predstavili vpisne postopke. Natančneje smo opredelili motivacijo in vlogo staršev ter vpliv na izobraževanje mladih.
Po teoretičnem sledi empirični del, s katerim smo dosegli cilj diplomskega dela. S pomočjo Statističnega urada RS smo pridobili želene podatke. Nato smo s tehniko intervjuvanja uspešno opravili tri intervjuje. Na koncu smo podali svoje ugotovitve in zaključek.
Ključne besede: izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, študenti, mladi, Slovenija.
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2023; Ogledov: 420; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,28 MB) |
19. E-učbeniki za osnovne šole v Sloveniji : magistrska nalogaAljoša Marko, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem raziskal in analiziral uporabo e-učbenikov v osnovnih šolah. Ugotovil sem, kateri e-učbeniki so potrjeni za osnovne šole, kakšen delež predstavljajo glede na vse potrjene učbenike in katere založbe jih izdajajo. Sestavil sem sezname potrjenih e-učbenikov po posameznih razredih in predmetih ter ugotovil, da e-učbeniki predstavljajo 20 % vseh potrjenih učbenikov. Največja založba pri izdaji e-učbenikov je Založba Rokus Klett, ki je izdala 55 % vseh potrjenih e-učbenikov. V nadaljevanju sem ugotavljal, kako učitelji izbirajo in uporabljajo e-učbenike pri pouku. Izkazalo se je, da je kar 44 % učiteljev, ki uporabljajo e-učbenik pri pouku, preizkusilo le tega, ki ga uporabljajo, ter da učitelji uporabljajo e-učbenike predvsem za utrjevanje snovi in za prikazovanje video posnetkov. Na koncu sem še primerjal dva e-učbenika, ki sta potrjena za matematiko v devetem razredu. V primerjavi sem ugotavljal prednosti in slabosti, ki jih posamezen e-učbenik ima v primerjavi z drugim.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, e-učbeniki, osnovna šola, založba
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2023; Ogledov: 581; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,49 MB) |
20. Gradniki modela komunikacijskih kompetenc učiteljev višjih strokovnih šol v e-izobraževanju : doktorska disertacijaMonja Pust, Annmarie Gorenc Zoran, 2023, doktorska disertacija Ključne besede: komunikacijske kompetence, e-izobraževanje, fokusne skupine, polstrukturirani intevjuji, terciarno izobraževanje, model, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 14.07.2023; Ogledov: 451; Prenosov: 99
Celotno besedilo (7,15 MB) |
