Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 202
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
TEŽAVE V KOMUNIKACIJI S STAROSTNIKI V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Dejan Gajić, 2024, ni določena

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: V Sloveniji populacija starejših od 65 let obsega 19 % vseh prebivalcev, delež starejših pa se stalno povečuje, kar se odraža tudi pri intervencijah v predbolnišnični NMP. Komunikacija s starejšimi odraslimi je zaradi upada kognitivnih sposobnosti in pogostega nevrološkega deficita otežena, pojavlja se več komunikacijskih ovir tako na strani pacienta kakor tudi na strani zdravstvenega delavca. Namen diplomske naloge je bil identificirati komunikacijske ovire v komunikaciji s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP ter prepoznati tehnike komunikacije, ki jih uporabljajo zaposleni v predbolnišnični NMP pri komunikaciji s starejšimi odraslimi. Ugotoviti smo želeli, kakšne so možnosti za izobraževanje s področja komunikacije s starejšimi odraslimi zaposlenimi v predbolnišnični NMP. Metode: V teoretičnem delu smo naredili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature, ki smo jo pridobili iz bibliografskih baz (CINAHL, PubMed, COBISS). Primarne podatke za empirični del smo pridobili s kvantitativnim deskriptivnim raziskovalnim pristopom s tehniko anketiranja. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 162 zdravstvenih delavcev v predbolnišnični NMP. Rezultati: Ker je pri starejših odraslih verbalna komunikacija ali njeno razumevanje okrnjeno, je potrebno, da zdravstveni delavci ustrezno uporabljajo neverbalno komunikacijo, kot so stisk roke, dotik, gibanje telesa, mimika obraza ali kretnje rok. Poleg tega uporabljajo še očesni stik, nasmeh, ohranjanje bližine, premikanje obrvi in prikimavanje ter aktivno poslušanje. Pri komunikaciji morajo zdravstveni delavci večkrat preveriti, ali je pacient ustrezno razumel sporočilo. Raziskava je pokazala, da anketiranci ugotavljajo, da jim različne oblike izobraževanj niso ponudile zadostnih znanj s področja komunikacije s starejšimi odraslimi, hkrati menijo, da sami razpolagajo z zadostnimi znanji s področja komunikacije s starejšimi odraslimi. Razprava: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci v predbolnišnični NMP kot najpogostejše komunikacijske ovire prepoznavajo ovire na strani pacienta, redkeje pa so komunikacijske ovire na strani zdravstvenega delavca. Anketirani so med elementi verbalne komunikacije izpostavili predvsem jakost in razločnost govora pri naglušnih starejših odraslih ter udobno namestitev pacienta, odstranitev motečih dejavnikov in zagotovitev ustrezne svetlobe. Očesni stik je bil prepoznan kot pomembna tehnika neverbalne komunikacije. Anketirani se zavedajo tudi pomena pridobivanja znanj s področja komunikacije s starejšim odraslim v predbolnišnični NMP, a bi bilo zaradi pomanjkanja usposabljanj treba uvesti dodatna izobraževanja s področja komunikacije s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvo, elementi komunikacije, govor, izobraževanje.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Mednarodno sodelovanje kot priložnost za razvoj šol : magistrska naloga
Andreja Ocvirk, 2023, magistrsko delo

Ključne besede: mednarodno sodelovanje, izobraževanje, profesionalni razvoj
Objavljeno v ReVIS: 19.04.2024; Ogledov: 259; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
PERCEPCIJE ŠTUDENTOV GLEDE ŠTUDIJA NA DALJAVO IN HIBRIDNEGA IZOBRAŽEVANJA
Lejla Kasumovic, 2024, ni določena

Opis: Študij na daljavo, ki ima sicer dolgo zgodovino, je z izbruhom epidemije Covid-19 doživel preobrazbo. Tradicionalno izobraževanje, ki temelji na fizični prisotnosti v učilnicah, je bilo prisiljeno preiti na digitalne platforme. Študij na daljavo se je izkazal za ključno rešitev v času, ko so bile fizične institucije zaprte, omogočal je kontinuirano izobraževanje z uporabo spletnih učilnic in videopredavanj. Hibridna oblika študija, ki združuje elemente študija na daljavo in tradicionalnega študija, študentom omogoča večjo prilagodljivost in interakcijo s profesorji ter sošolci. V diplomski nalogi smo obravnavali percepcije študentov Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici o študiju na daljavo med epidemijo Covid-19 in o hibridni obliki študija po epidemiji. Raziskava je vključevala študente dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa Socialni menedžment, pri čemer smo zajeli tako domače kot tuje študente. Za namen izvedbe raziskave smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer metodo fokusnih skupin. Raziskava je pokazala, da so se med epidemijo Covid-19 percepcije študentov razlikovale, od izgube motivacije in potrebe po socializaciji pri študiju na daljavo do cenjenja tradicionalnega izobraževanja zaradi omejitev, ki jih prinaša študij na daljavo. Hibridni model izobraževanja je nekaterim študentom prinesel olajšanje in prilagodljivost, drugim pa dodatne izzive. Kljub temu so študenti priznali, da brez izkušenj s študijem na daljavo ne bi izbrali hibridnega izobraževanja. Kljub temu da raziskava ni odkrila večjih razlik v izkušnjah med domačimi in tujimi študenti, so slednji pogosteje izbrali hibridno obliko. V zaključku raziskava predlaga nadaljnje raziskovanje hibridnega izobraževanja, saj le-to predstavlja relativno novo prakso v slovenskem izobraževalnem sistemu. To odpira vprašanja o dolgoročnih vplivih in učinkovitosti te oblike študija v primerjavi s tradicionalnimi pristopi in nakazuje, kako bo to vplivalo na prihodnje generacije študentov ter oblikovanje izobraževalnih sistemov po svetu.
Ključne besede: Epidemija Covid-19, študij na daljavo, hibridno izobraževanje, online, percepcije.
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2024; Ogledov: 218; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
Razvoj ključnih in perspektivnih kadrov v podjetju X
Eva Livaković, 2024, ni določena

Opis: POVZETEK Perspektivni zaposleni so vodilo, ki vodi v odličnost in dober razvoj vsakega podjetja. Pri tem je neposredni vodja odgovoren za vsakodnevno komunikacijo, motivacijo in razvoj perspektivnih zaposlenih. Ključna komponenta pri razvoju kadrov je primerno delovno okolje, v katerem se lahko potencialni kadri razvijajo in pokažejo svoj najboljši potencial. Ključno vlogo pri razvoju kadrov pokažejo tudi neposredni vodje, ki vplivajo na neposreden napredek potencialnega kadra. Nadgradnja strokovnega znanja je domena vsakega posameznika in tudi podjetje vpliva z internim izobraževanjem. Kreativna in inovativna podjetja ustvarijo dobro zunanje okolje, v katerem lahko posameznik raste in tudi nadgrajuje svoje znanje, ki si ga je pridobil na šolanju. Razvoj kadrov in izobraževanje sta pomembno in prav vsak posameznik je odgovoren za svoj karierni razvoj in vlaganje v samoizobraževanje. Ni zgolj odvisno od podjetja, kako bo posameznik rasel, ampak je odvisno od posameznika, kako bo svoj čas namenil razvoju, rasti, karierni poti, samoizobraževanju. Vodstveni delavci v podjetju niso pomembni samo pri kreiranju lastne karierne poti, ampak zastopajo podjetje, da se bo razvilo v najboljši možni luči.
Ključne besede: perspektivni kadri, razvoj kadrov, karierni razvoj, izobraževanje, vodja, kariera
Objavljeno v ReVIS: 10.04.2024; Ogledov: 238; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (686,80 KB)

5.
6.
7.
Usposabljanje študentov zdravstvenih ved za izvajanje motivacijskega intervjuja
Jana Hočevar, Doroteja Okorn, Andreja Kvas, 2023, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: izobraževanje, svetovalni pristop, komunikacijske veščine, zdravstvo
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2023; Ogledov: 266; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Humano izobraževanje v slovenskih in ruskih osnovnih šolah : magistrska naloga
Vera Koldaeva, 2022, magistrsko delo

Ključne besede: humano izobraževanje, empatija, sočutje, preprečevanje nasilja
Objavljeno v ReVIS: 06.12.2023; Ogledov: 295; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh