1. RESPIRATORNA OBRAVNAVA PACIENTOV Z ŽIVČNO - MIŠIČNIMI BOLEZNIMIMarija Jocić, 2024, diplomsko delo Opis: Živčno mišične bolezni so heterogena, kronična in napredujoča skupina bolezni, ki prizadene periferno živčevje ali mišičje. Glavni znak teh bolezni je mišična oslabelost, ki lahko povzroči hudo funkcijsko prizadetost in posledično odvisnost pacienta od tuje pomoči. Respiratorni zapleti so glavni vzrok za umrljivost pri pacientih. V diplomski nalogi smo uporabili metodo sekundarne analize virov, s pomočjo katere smo opisali
osnovne lastnosti živčno-mišičnih bolezni in respiratorne fizioterapije. Na podlagi 10 vključenih študij in pregledane literature smo skušali ugotoviti učinkovitost treninga inspiratornih mišic, dihalnih vaj, terapije insuflacije in eksuflacije, manualnih tehnik izkašljevanja in neinvazivne ventilacije pri pacientih z živčno-mišičnimi boleznimi. Po
pregledu literature lahko potrdimo zastavljeno hipotezo, da metode in tehnike respiratorne fizioterapije pomembno izboljšajo kakovost in podaljšajo življenje pacientov
z živčno-mišičnimi boleznimi. Vadba dihalnih mišic je pomembna, saj povzroči blago izboljšavo pljučnih funkcij pri pacientih z amiotrofično lateralno sklerozo. Inspiratorna vadba mišic spodbuja izboljšanje respiratornih parametrov. Pri pacientih z živčno- mišičnimi boleznimi se zaradi neučinkovitega kašlja pogosto razvijejo atelektaze in pljučnice. Čim bolj napreduje oslabelost ekspiratornih mišic, tem večja je verjetnost zmanjšane zmožnosti izkašljevanja in izločanja sekreta. Tehnika mehanske insuflacije in
eksuflacije je učinkovita pri izboljšanju sposobnosti izkašljevanja, odstranjevanju sputuma in preprečevanju pljučnih zapletov pri pacientih z živčno-mišičnimi boleznimi.
Najbolj uporabljene metode pri izkašljevanju so manualne tehnike, študije pa nakazujejo njihovo učinkovitost. Pri pacientih, ki imajo nizko vrednost kisika v krvi, uporabljamo
neinvazivno ventilacijo. Dokazi v študijah kažejo, da neinvazivna ventilacija izboljša in ohranja kakovost življenja pacientov.
Ključne besede: Respiratorna obravnava, živčno-mišične bolezni, respiratorna
fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 247; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,94 MB) |
2. Vpliv telesne aktivnosti na duševno zdravje v povezavi s Covid-19 pri študentih na Visokošolskem zavodu FizioterapevtikaAlja Tovornik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod in namen: V magistrski nalogi predstavljamo pomen telesne aktivnosti za duševno zdravje, zlasti v kontekstu pandemije Covid-19. Namen je bil proučiti učinke telesne aktivnosti na telo in duševno zdravje ter oceniti vpliv pandemije. Cilj magistrske naloge je potrditi povezavo med telesno aktivnostjo in duševnim zdravjem ter vpliv pandemije na njiju. Metode: Uporabljen je anonimni anketni vprašalnik, sestavljen iz 28-ih vprašanj, ki je vseboval demografske podatke, dva standardizirana vprašalnika (Mednarodni vprašalnik telesne dejavnosti – IPAQ-SF in Vprašalnik duševnega zdravja – MHC-SF) ter vprašanja, ki se nanašajo na objektivno doživljanje razmer med Covid-19. Povezavo z vprašalnikom smo anketirancem poslali na njihove elektronske naslove. Rezultati: Telesna aktivnost ni statistično pomembno vplivala na duševno zdravje študentov. Prav tako ni statistično pomembnih razlik v telesni pripravljenosti in stopnji telesne aktivnosti pred in med pandemijo. Anketiranci občutenje stresa in kakovost življenja ocenjujejo v enaki meri kot pred pandemijo. Uporabnost: Rezultate raziskave lahko uporabimo kot ključen argument za implementacijo telesne aktivnosti vsakdana študentov in splošne populacije. Ukrepi za zdrav življenjski slog so še posebej pomembni v kriznih situacijah, kot je bila pandemija Covid-19. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev in možna pristranskost. Raziskava je bila opravljena v času normaliziranja Covid-19 situacije.
Ključne besede: Telesna aktivnost, vadba, duševno zdravje, fizioterapija, Covid-19.
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,34 MB) |
3. |
4. Vpliv fizioterapevtske obravnave pri zdravljenju urogenitalne atrofijeEva Guček, 2023, diplomsko delo Opis: Urogenitalna atrofija je le ena izmed mnogih sprememb, ki doletijo ženske v času pomenopavze. Pojavi se ob prvih znakih pomanjkanja estrogena. Urogenitalne spremembe ob nastopu prizadenejo zunanje spolovilo, nožnico in vse mišične strukture medeničnega dna. Občutljivost, srbečica, pekoč občutek, suhost, disparevnija, vse to so značilni znaki in simptomi urogenitalne atrofije, ki v času menopavze doleti kar 60 odstotkov žensk in vpliva na kakovost njihovega življenja. Pomembno je pomoč poiskati že ob prvem pojavu simptomov. V zgodnji fazi zdravljenje v večini primerov poteka konzervativno, in sicer z vajami za krepitev mišic medeničnega dna, ki se lahko izvajajo s pomočjo pripomočkov ali brez njih. Če se ta oblika zdravljenja ne izkaže za dovolj učinkovito, poizkusijo z zdravljenjem z estrogeni.
V diplomskem delu smo predstavili optimalen trening mišic medeničnega dna, pridruženega z različnimi fizioterapevtskimi metodami in tehnikami, ki lahko pripomorejo k boljšemu zavedanju in delovanju mišic medeničnega dna in tako tudi k izboljšanju simptomov UA. Za učenje pravilne kontrakcije mišic se lahko poslužujemo uporabe različnih metod in tehnik. Ena izmed teh je tudi biološka povratna zveza (biofeedback), ki jo lahko uporabimo kot dodatek k vadbi, pod nadzorom fizioterapevta. Pri izvajanju terapije je na začetku izrednega pomena vloga fizioterapevta, da pacienta nauči pravilne aktivacije mišic ter določi smernice fizioterapevtske obravnave, ki jih lahko med obravnavo prilagaja glede na pacientove zmožnosti in cilje.
Ključne besede: Urogenitalna atrofija, mišice medeničnega dna, trening mišic medeničnega dna, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 15.02.2024; Ogledov: 304; Prenosov: 34
Celotno besedilo (4,47 MB) |
5. Rehabilitacijska diagnostika v fizioterapevtski obravnaviLenart Zaletel, 2024, diplomsko delo Opis: Temeljni element fizioterapevtske obravnave posameznika je ustrezna diagnostika. Osnova vsakega novega srečanja s pacientom pri kateri koli vrsti fizioterapije je pregled. Cilj fizioterapevtskega pregleda je pridobiti informacije o zdravstvenem stanju pacienta, na podlagi katerih lahko fizioterapevt načrtuje izvajanje fizioterapevtske obravnave z različnimi metodami. Za ocenjevanje posameznika uporabljamo različne metode in tehnike. Obstaja celoten nabor testov, ki jih lahko izvedemo za oceno pacientove funkcionalne sposobnosti. Namen diplomske naloge je bil predstaviti pomembnost sodobne diagnostike v fizioterapiji za izboljšanje fizioterapevtske obravnave posameznika. Glavni cilj je bil ugotoviti vpliv sodobne fizioterapevtske diagnostike v rehabilitacijskem procesu. S pregledom literature smo želeli sistematično proučiti postopke fizioterapevtske diagnostike in ugotoviti vpliv sodobne diagnostike v fizioterapiji na končni rezultat fizioterapevtske rehabilitacije. V diplomski nalogi smo s pregledom literature v podatkovnih zbirkah PubMed in CINAHL našli 3283 člankov. V podroben pregled smo jih vključili devet, objavljenih od leta 2009 naprej. Ugotovili smo, da se fizioterapevtska obravnava začne z ocenjevanjem pacienta ter pridobivanjem podatkov o njem in njegovi težavi. Pri tem se uporabljajo standardizirana merilna orodja, ki jih fizioterapevti ne uporabljajo vedno, najpogosteje zaradi pomanjkanja časa. Merilna orodja morajo biti preprosta in lahko dostopna. Podatke analiziramo, na podlagi analize pa pripravimo načrt fizioterapije v sodelovanju s pacientom. Pri tem uporabljamo klinične smernice, ki so namenjene promociji z dokazi podprte prakse in podajajo pregled mogočih postopkov. Sistematičen pristop k procesu fizioterapevtske obravnave izboljša kakovost oskrbe pacientov. Po pregledu literature lahko potrdimo, da v fizioterapevtski obravnavi sistematično sledimo diagnostičnim postopkom fizioterapevtskega pregleda. Fizioterapevtska diagnostika vpliva na rehabilitacijo pacienta ali uporabnika storitev. Menimo, da bi morala biti na področju fizioterapevtske diagnostike med fizioterapevti pogosteje organizirana izobraževanja. Smiselna bi bila tudi izvedba več raziskav, predvsem o vplivu fizioterapevtskih postopkov na končni izid fizioterapevtske obravnave. Tako bi lahko ugotovili, kako določen diagnostični postopek vpliva na ocenjevanje in načrtovanje fizioterapevtske obravnave, s tem pa tudi na rehabilitacijo pacienta.
Ključne besede: Fizioterapija, ocenjevanje, testi, merilna orodja in merjenje.
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2024; Ogledov: 302; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,16 MB) |
6. |
7. UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PACIENTOV Z NATRGANINO ROTATORNE MANŠETEAljoša Hodnik, 2023, diplomsko delo Opis: Ramenski sklep je zaradi svoje izjemne gibljivosti podvržen številnim poškodbam in okvaram. Ena izmed najpogostejših je natrganina mišic rotatorne manšete (RM) in njena incidenca se s starostjo povečuje. Značilni simptomi so bolečina v ramenskem sklepu ter zmanjšan obseg gibljivosti in mišična jakost. Natrganina RM je lahko simptomatska ali asimptomatska. Pravilna diagnoza je ključnega pomena za načrtovanje ustreznega zdravljenja. Pri postavljanju diagnoze so nam v pomoč klinični testi, vendar so slikovne metode MRI in MRA najbolj zanesljive. Možnost zdravljenja natrganin RM je konzervativno ali operativno. Za ustrezno določanje možnosti zdravljenja moramo upoštevati splošno zdravstveno stanje posameznika, funkcionalne zahteve, resnost natrganine in temeljito poznati morfološke lastnosti posameznika. Konzervativno zdravljenje je učinkovito in se priporoča pri starešjih bolnikih, saj imajo nizke funkcionalne zahteve. Nasprotno velja za operativno zdravljenje, ki je bolj priporočljivo za mlajše bolnike z nizkimi funkcionalnimi zahtevami. Raziskave so pokazale, da ima konzervativno zdravljenje primerljive učinke kot kirurško zdravljenje. Fizioterapevtske metode kot so vadbena terapija, manualna terapija, ultrazvočna terapija, akupunktura v kombinaciji s korekcijskimi vajami, specifično vadbo za aktivacijo im moč lopatičnih mišic ter vaje za gibljivost in raztezanje ramenskih mišic. Po menju avtorjev je najpogostejši kriterij za odločanje o kirurškem posegu delna ali popolna izguba funkcije in mišične moči v ramenskem sklepu. Kljub temu so indikacije za kirurško zdravljenje pomanjkljive in neenotne.
Ključne besede: rotatorna manšeta, natrganina, konzervativno zdravljenje, fizioterapija, operativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2024; Ogledov: 369; Prenosov: 48
Celotno besedilo (926,19 KB) |
8. Z robotiko podprta rehabilitacija zgornjega uda pri pacientih po možganski kapiAnja Jeršan, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Možganska kap je opredeljena kot klinični sindrom, ki je posledica žariščne poškodbe možganov zaradi žilnega vzroka. Gre za akutno nevrološko motnjo ožilja z nenadnim ali hitrim pojavom znakov in simptomov. Ločimo ishemično in hemoragično možgansko kap. Najpogostejše posledice po možganski kapi so pareza, plegija, nenormalen mišični tonus, zmanjšana koordinacija, somatosenzorika, motnje govora, požiranja in motnje zavesti. Zaradi razvoja tehnologije je v rehabilitaciji prisotne vedno več robotike in robotskih naprav. Pomembno je zavedanje prednosti in slabosti pri uporabi robotike v rehabilitaciji, ter povezavo med rehabilitacijo zgornjega uda, teorijo rehabilitacije in rezultati. Namen diplomske naloge je bil preveriti učinkovitost z robotiko podprte rehabilitacije zgornjega uda pri pacientih po možganski kapi. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematicˇnem pregledu literature, pridobljene s pomocˇjo elektronskih baz podatkov PEDro, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vključitvenim in izključitvenim kriterijem je ustrezalo devet študij s podobnimi metodami ugotavljanja učinkovitosti z robotiko podprte rehabilitacije. Rezultati so pokazali večjo učinkovitost z robotiko podprte rehabilitacije zgornjega uda po možganski kapi v primerjavi s konvencionalno rehabilitacijo. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o robotiki v rehabilitaciji, in vsem, ki želijo robotiko vključiti v svojo rehabilitacijo po možganski kapi. Omejitve: Velika količina raziskav z malo preiskovanci. Ključne besede: možganska kap, robotika v rehabilitaciji, fizioterapija, nevrorehabilitacija,
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2023, Fizioterapevtika, 25(43) str., 4 pregl., 3 sl., 40 vir. Mentor/ica (D. Georgiev), Recenzent (G. Omejec)
Ključne besede: možganska kap, robotika v rehabilitaciji, fizioterapija, nevrorehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2024; Ogledov: 353; Prenosov: 23
Celotno besedilo (518,93 KB) |
9. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacienta z tendinopatijo ahilove tetiveTadej Širaj, 2023, diplomsko delo Opis: Tendinopatija ahilove tetive (TAT) se deli na 2 vrsti, in sicer neinsertivno (NAT) in insertivno (IAT). Najpogostejši vzrok je prekomerna obremenitev pri športnih ali vsakodnevnih aktivnostih, premalo počitka za regeneracijo. Prva izbira je konzervativno zdravljenje, pri čemer pa učinkovitost številnih fizioterapevtskih metod in tehnik ni povsem znana. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacienta s TAT.
Ključne besede: Tendinopatija, insertivna tendinopatija, neinsertivna tendinopatija, rehabilitacija, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 47
Celotno besedilo (707,56 KB) |
10. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PO OPERACIJI SPINALNE STENOZE LEDVENE HRBTENICEGaja Okretič Kogoj, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Ledvena spinalna stenoza (LSS) se najpogosteje pojavlja pri starejši populaciji in se kaže z bolečino ali spremenjeno senzibiliteto v predelu ledvene hrbtenice in nogah. Prva izbira je konzervativno zdravljenje, če to ne pomaga, se posledično odloči za operativni poseg oziroma dekompresijo. Po operativnem posegu je rehabilitacija usmerjena v strukturiran kinezioterapevtski program, ki vključuje napredujoč skupek vaj za splošno mišično moč, stabilizacijo jedra in izboljšanje ravnotežja. Učinkovitost številnih fizioterapevtskih metod in tehnik po operaciji ni povsem znana. Ugotovili smo, da se intenzivnost bolečine hitreje zmanjša pri bolnikih, ki so deležni strukturiranega programa rehabilitacije. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu literature, pridobljene s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed, Google Scholar in PEDro. Rezultati: V analizo smo vključili sedem raziskav. Ugotovili smo zanesljive dokaze o učinkovitosti kinezioterapije pri zdravljenju LSS po dekompresiji. Visokokakovostnih študij, ki bi potrdile dolgoročno učinkovitost, ni. Uporabnost: V sklopu fizioterapevtske obravnave pacientov po operaciji LSS priporočamo izvajanje kinezioterapije, ki vključuje mobilizacijske vaje z raztezanjem in progresivno mišično močjo za korekcijo drže, stabilizacijo ledvenega dela, aerobne vaje in športno specifično vadbo. Omejitve: Večina raziskav temelji na majhnem vzorcu preiskovancev in kratkem trajanju raziskave, zato zanesljivega programa rehabilitacije ni mogoče oblikovati.
Ključne besede: ledvena spinalna stenoza, fizioterapija, kinezioterapija
Objavljeno v ReVIS: 05.12.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 58
Celotno besedilo (751,03 KB) |
