Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: znanje, motivacija, zadovoljstvo, upravljanje s človeškimi viri, management znanja, delovna uspešnost
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2020; Ogledov: 2118; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Možganska kap prizadene 5-9 odstotkov ljudi na 1000 prebivalcev v Sloveniji in predstavlja 10 odstotkov vseh umrlih zaradi možganskožilnih bolezni. Pojavi se zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo, najpogostejši simptomi pa so motnje vida, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora in razumevanja, izguba zavesti, vrtoglavica, slabost z bruhanjem in motnje ravnotežja. Po končani stabilizaciji in zdravniški oskrbi bolnika z možgansko kapjo se prične njegova fizioterapevtska obravnava, ki je odvisna od področja in obsežnosti možganske kapi. Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v ohranjanje in obnavljanje obsega gibanja sklepov, obnavljanje mišične moči in vračanje bolnika v njegove dnevne aktivnosti. Pri fizioterapevtski obravnavi bolnika po možganski kapi je, kot na vseh ostalih področjih fizioterapije, možno zaznati veliko metod in tehnik, ki pa niso nujno znanstveno potrjene in preverjene, prav tako pa je pod vprašajem njihova učinkovitost. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da je pri fizioterapevtski rehabilitaciji bolnika po možganski kapi učinkovita kombinacija naslednjih tehnik in metod: z omejevanjem spodbujajoča terapija, fizioterapija z ogledali, intervencije za izboljšanje senzorike, navidezna resničnost, vaje ponavljajočih se gibov in vaje mentalne aktivnosti. Uporaba omenjenih metod in tehnik je učinkovita pri izvajanju 30-60 minut dnevno, 5-7 dni tedensko. V prihodnosti bo verjetno ustvarjen jasen in učinkovit protokol fizioterapevtske obravnave bolnika po možganski kapi, trenutno pa na podlagi zbrane literature ni možno podati drugega kot priporočila glede učinkovitosti metod in tehnik.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, možganska, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2020; Ogledov: 5213; Prenosov: 584
Celotno besedilo (919,14 KB)

Opis: Namen raziskave je bil preučiti učinkovitost TENS-a pri bolnikih s kronično bolečino v križu. V raziskavo smo vključili 80 preiskovancev. Rezultati so pokazali, da uporaba TENS-a osemkrat po 20 minut v obdobju 14 dni zmanjša stopnjo bolečine, merjene z vizualno analogno lestvico. Prav tako smo ugotovili, da uporaba TENS-a poveča funkcionalne zmožnosti, ocenjene po modificiranem Roland-Morrisovem vprašalniku. Na podlagi pridobljenih rezultatov sklepamo, da je pozitiven učinek terapije posledica naravnega poteka bolezni v času trajanja terapij. Kratkotrajen protibolečinski učinek s TENS-om smo po našem mnenju dosegli po teoriji kontrole vrat in zaradi porasta ravni endorfinov v cerebrospinalni tekočini, ki blažijo bolečino po naravni poti. Količina endorfinov se poveča v trenutkih zadovoljstva in delujejo tudi pri placebu, ko se ustvarja analgezija s samoaktivacijo endogene kontrole bolečine. Rezultate naše raziskave smo primerjali z drugimi raziskavami, ki smo jih pregledali, in ugotovili, da večina študij ni pokazala, da je TENS učinkovita terapija za lajšanje kronične bolečine v križu. Nekatere raziskave pa so vendarle dokazale učinkovitost TENS-a kot terapevtske metode. Sklepamo, da bi bilo treba opraviti več kakovostnih randomiziranih raziskav, ki bi bile dvojno slepe in bi imele kontrolo s placebom. Prav tako bi bilo treba izpeljati čim več ponovljivih raziskav, ki bi uporabile iste modifikacije TENS-a, čas trajanja terapije, vzorec preiskovancev, vključitvena in izključitvena merila, vprašalnike, saj bi s tem natančneje pokazale delovanje TENS-a kot terapevtske metode, z bolj izpopolnjenimi in pojasnjenimi rezultati.
Ključne besede: TENS, učinkovitost, kronična bolečina v križu, terapevtska uporaba.
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2019; Ogledov: 4076; Prenosov: 311
Celotno besedilo (1,89 MB)

Ključne besede: spletni mediji, družbena omrežja, promocija, oglaševanje, muzeji
Objavljeno v ReVIS: 18.11.2019; Ogledov: 2164; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Sindrom zapestnega prehoda (SZP) je najpogostejša utesnitvena nevropatija, saj predstavlja kar 90 odstotkov utesnitvenih nevropatij. Ponavljajoči se gibi dlani in zapestja povzročajo povečanje pritiska znotraj zapestnega prehoda, kar povzroči zadebelitev kit in ovojnice. Simptomi obsegajo nočno ali jutranje mravljinčenje v vsaj dveh od prvih štirih prstih roke (od palca do prstanca). Simptome lahko izzoveta tudi dolgotrajnejše stiskanje pesti ali ročno delo. Otresanje rok ali sprememba položaja roke težave običajno ublažita. Simptomi močno vplivajo na upad kakovosti pacientovega življenja in povzročajo materialno škodo (zmanjšanje produktivnosti, bolniška odsotnost z dela, stroški zdravljenja idr.). Poznamo štiri stopnje SZP. Raziskave so običajno narejene na vzorcu pacientov z blago ali zmerno stopnjo SZP. Nevrofiziološke meritve prevajanja po perifernem živčevju so pomembne za diferenciacijo vzrokov od podobnih diagnoz. V zadnjem času se uveljavlja tudi ultrasonografska (US) preiskava. Možnosti za lajšanje simptomov je več (opornice, fizioterapevtska obravnava, analgetiki ipd.). V svetu se kot učinkovit način zdravljenja SZP čedalje pogosteje uporabljajo različne metode infiltracije. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da kortikosteroidi in s trombociti bogata plazma kažejo kratkoročno učinkovitost pri zdravljenju SZP, dekstroza pa učinkuje kratkoročno in srednjeročno. Operacija zaenkrat ostaja najučinkovitejša metoda zdravljenja. Do sedaj je bilo namreč izvedenih premalo raziskav, ki bi neposredno primerjale posamezne metode infiltracije z operativno sprostitvijo zapestnega prehoda (ZP) in bi lahko pripeljale do drugačnih izsledkov. Zaradi pozitivnih učinkov metod infiltracije lahko vseeno povzamemo, da uporaba metod infiltracije pri zdravljenju SZP prehoda obeta vsaj odložitev operativne sprostitve ZP, če ne izogib slednji.
Ključne besede: sindrom zapestnega prehoda, kortikosteroidi, s trombociti bogata plazma, dekstroza
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2019; Ogledov: 3824; Prenosov: 319
Celotno besedilo (1,38 MB)