Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAŠČITA MLADIH POSAMEZNIKOV PRED TVEGANJI SPLETNEGA SPOLNEGA NADLEGOVANJA
Jasna Ninković, 2024, ni določena

Opis: V dobi, ko je dostop do interneta med mladimi zelo razširjen, postaja spletno spolno nadlegovanje ključno raziskovalno področje. Globalna komunikacija preko spletnih platform predstavlja povečano tveganje za nadlegovanje, saj identiteta nadlegovalca pogosto ostaja skrita. Vpliv spletnega spolnega nadlegovanja na življenje mladih posameznikov, zlasti na njihovo duševno zdravje in socialne odnose, je izjemno močan. Posledično postaja zaščita mladih pred tveganji spletnega spolnega nadlegovanja nujna in zahteva intenzivno pozornost tako raziskovalcev kot strokovnjakov. Magistrska naloga naslavlja ključno vprašanje varnosti mladih na spletu, s poudarkom na zaščiti pred spletnim spolnim nadlegovanjem. Raziskava, osredotočena na tehnološke in družbene inovacije, učinkovite načine ozaveščanja ter izzive policije pri obravnavi primerov, razkriva kompleksnost problematike. Analiza tehnoloških inovacij, kot so starševske kontrole, poudarja, da tehnologija sama ni zadosten varnostni ukrep. Kljub temu ostaja pomemben del celostnega pristopa, ki vključuje vzgojo in izobraževanje. Družbene inovacije, še posebej ozaveščevalni programi, postanejo ključni pri vzpostavljanju dialoga o spletnih tveganjih. Poglobljena analiza učinkovitih načinov ozaveščanja izpostavlja pomen rednih pogovorov, vključevanja vrstnikov ter starševske podpore. Interdisciplinarno sodelovanje med šolskimi strokovnjaki, starši, strokovnjaki za internetno varnost in policijo prinaša nove pristope k reševanju problema. Raziskava izzivov, s katerimi se sooča policija, vključuje prepoznavanje psiholoških dinamik spletnega nadlegovanja ter tehnične ovire, kot so anonimnost in šifriranje. Poudarja tudi potrebo po sodelovanju s ponudniki spletnih storitev. Skupni zaključki naloge ponujajo celovit pristop k zaščiti mladih na spletu, ki združuje tehnologijo, izobraževanje, ozaveščanje in sodelovanje različnih deležnikov družbe.
Ključne besede: spletno spolno nadlegovanje, varnost mladih, ozaveščanje, sodelovanje, policija
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Vodenje in motivacija zaposlenih v podjetju XY : magistrska naloga
Igor Jarc, 2024, magistrsko delo

Ključne besede: vodenje zaposlenih, motivacija, medkulturno okolje, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (870,03 KB)

3.
4.
Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanja : doktorska disertacija
Maruša Gorišek, 2022, doktorska disertacija

Opis: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve. V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije. Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v različnem obsegu in na različne načine. Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19. Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke. Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Ključne besede: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 426; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
6.
Povijesni pregled stambene politike u Republici Hrvatskoj : magistarski rad
Igor Barić, 2023, magistrsko delo

Opis: Javno stanovanje, poznato i kao socijalno stanovanje ili subvencionirano stanovanje, oblik je stambenoga vlasništva u kojem je nekretnina obično u vlasništvu državnog tijela, bilo središnjega ili lokalnog. Stambena politika dio je javnih ili državnih politika a bavi se pojmovima stanovanja i osiguravanja prava na stanovanje kako na državnoj tako i na lokalnoj razini. Stambena je politika povezana s gospodarskom politikom, politikom urbanizacije, regionalnim razvojem, politikom zaštite okoliša, zdravstvenom zaštitom, politikom i stabilnošću financijskoga sustava te, općenito, s tradicijom i kulturom stanovanja. Standard stanovanja prema različitim pokazateljima ponajbolje svjedoči o razvijenosti neke zemlje. Standard stanovanja u Hrvatskoj nepovoljniji je u velikim gradovima nego u manjim naseljima. U velikim je gradovima najizraženija stambena kriza. Aspekti stambene krize prepoznatljivi su u manjku stanova. Važan aspekt stambene krize je i rast cijena stanova. Sve manji broj kućanstava može si priuštiti kupnju stana u kojem će imati odgovarajući standard stanovanja. Stambena politika određene zemlje ovisi o nizu čimbenika, a u Republici Hrvatskoj temelji se na nekoliko zakonskih odredbi i pravilnika. Ovo istraživanje temeljilo se na sustavnom pregledu literature o stanovanju i povijesti stambene politike kako u svijetu tako i u Hrvatskoj. Osim toga u ovom radu provedeno je istraživanje nad 184 ispitanika o njihovim stambenim prilikama. Tijekom godina stambena se politika u Hrvatskoj mijenjala. Dok je Hrvatska bila dio Austro-Ugarske stambena politika bila je za to vrijeme jako dobro uređena, za vrijeme Jugoslavije stanarine su bile jako niske, no u kasnijim je godinama došlo do narušavanja stambene politike. Stambena politika nije uvijek imala istu političku podršku u Hrvatskoj. Različite su vlade imale različit pristup stambenoj politici i uređenjima stambene politike. Većina ispitanika u ovom istraživanju smatra da je stambena politika u proteklim razdobljima bila bolje uređena u Republici Hrvatskoj. Sve vlade trebaju imati jasno definirane političke odrednice prema stambenim prilikama, posebice mladih u Republici Hrvatskoj. Jasno usmjerena stambena politika omogućit će bolju demografsku sliku i bolje stambene prilike u Hrvatskoj.
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 401; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
8.
9.
Ekstrudiranje vročih talin : magistrska naloga
Boštjan Rifelj, 2022, magistrsko delo

Ključne besede: ekstrudiranje, ekstrudor, farmacija, HME, polimeri, taline
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2022; Ogledov: 609; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

10.
Primerjava organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore službam prvega odziva : magistrsko delo
Aleksandra Ronner, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore službam prvega odziva smo obravnavali, kako je poskrbljeno za službe prvega odziva – policija, zdravstvo in poklicno gasilstvo – z vidika urejenosti in dosegljivosti psihološke pomoči in podpore. Ugotavljali smo, kakšni so bili začetki in kakšno je stanje danes. Spoznali smo razliko med psihološko pomočjo in psihološko podporo. Opisali smo, kdo lahko postane zaupnik in kakšno je njihovo usposabljanje. Opredelili smo vlogo psihologov pri zagotavljanju psihološke pomoči. Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili opisno, razlagalno, normativno, primerjalno, zgodovinsko in empirično metodo ter na koncu še metodo sinteze. V nadaljevanju smo raziskovali, katera služba prvega odziva ima dostopnejši sistem psihološke pomoči in podpore, kje so razlike in kje skupne točke. Primerjali smo organiziranost psihološke pomoči in podpore v Avstriji, na Švedskem in v Sloveniji ter pregledali njihov zgodovinski razvoj. Z anketnim vprašalnikom smo od respondentov pridobili stališča in mnenja o učinkovitosti psihološke pomoči ter podpore v službah prvega odziva in se spraševali, ali obstajajo razlike v organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči oz. podpore v službah prvega odziva. Iz anketnega vprašalnika smo pridobili odgovore, da je psihološka pomoč in podpora v službah prvega odziva učinkovita, kljub vsemu pa obstajajo pomanjkljivosti. Iz dveh kratkih intervjujev in literature smo pridobili podatke, da obstajajo razlike v organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore v službah prvega odziva. V zaključnem delu smo podali predloge in nanizali rešitve, kako bi pripomogli k izboljšanju zagotavljanja psihološke pomoči in podpore v vseh izbranih službah prvega odziva
Ključne besede: psihosocialna pomoč in podpora, službe prvega odziva, policisti, gasilci, reševalci
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 1057; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh