Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
13.
Optimizacija delovnega procesa v proizvodnji elektronskih sveč : diplomska naloga
Igor Banič, 2021, diplomsko delo

Opis: Proces so med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo po določenem zaporedju v naravi in družbi. V podjetjih pa kot delovni in poslovni proces označujemo vse, kar se izvaja v podjetju. Pomemben del procesa je tudi optimizacija tega, saj podjetja strmijo k boljšemu in hitrejšemu opravljanju zastavljenega procesa. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na predstavitev, analizo, optimizacijo in izboljšanje delovnega procesa v podjetju Sveča d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo elektronskih sveč ter razvojem elektronskih modulov. Najprej bomo predstavili osnovne pojme optimizacije, predstavili orodja in modeliranje poslovnih procesov. Z uporabo TAD metode, ki zajema tabele procesov, analiz, lastnosti in aktivnosti, bomo analizirali obstoječi proces v podjetju. S programom Visio bomo modelirali obstoječi proces in po analizi obstoječega izdelali optimiziran model z vsemi izboljšavami procesa.
Ključne besede: poslovni procesi, delovni procesi, optimizacija, TAD, diagram poteka
Objavljeno v ReVIS: 17.03.2022; Ogledov: 1210; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1016,29 KB)

14.
Opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske : magistrsko delo
Igor Šešet, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja razvoj rezervnih sestav Slovenske vojske in Latvijskih oboroženih sil. Opisuje razvoj rezervne sestave Slovenske vojske od leta 1968, ko je takratna Jugoslovanska ljudska armada v svoji sestavi imela rezervno sestavo JLA, kot tudi enote Teritorialne obrambe, ki sta bili obe obvezni rezervni sestavi. Iz enot TO, ki so se v sodelovanju s Policijo leta 1991 uspešno uprle enotam JLA, je kasneje nastala Slovenska vojska s svojo obvezno rezervno sestavo. Koncept se je leta 2002 spremenil, služenje vojaškega roka se je (začasno) prekinilo, Slovenska vojska je prešla na izključno profesionalno popolnjevanje, dopolnjuje pa se s pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve, ki za svojo pripravljenost sodelovanja v enotah SV prejemajo ustrezno nadomestilo. V magistrski nalogi je opisan razvoj Nacionalne garde republike Latvije, ki jo lahko primerjamo s prostovoljno pogodbeno rezervo Slovenske vojske. Njen zgodovinski razvoj je bil nekoliko drugačen, saj je bila Nacionalna garda prva vojaška sila v republiki Latviji po njeni obnovitvi neodvisnosti leta 1991. Šele kasneje (tudi iz pripadnikov Nacionalne garde) so bile formirane Latvijske varnostne sile, ki pa so kasneje prerasle v Latvijske oborožene sile, katerih sestavni del so tudi enote Nacionalne garde, ki so razporejene po celotnem območju republike Latvije, in dopolnjujejo enote stalne sestave Latvijskih oboroženih sil. Popolnjevanje enot prostovoljne pogodbene rezerve v Republiki Sloveniji je že nekaj let pod načrtovanim številom, glede na strateške dokumente, saj se bazen pripadnikov z odsluženim vojaškim rokom zmanjšuje, med mladimi pa ni velikega interesa za opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi SV.
Ključne besede: vojaška rezerva, vojaška služba, prostovoljna pogodbena rezervna sestava SV, pridobivanje kadrov za služenje v vojaški rezervi, Nacionalna garda Republike Latvije
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2022; Ogledov: 1040; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

15.
16.
Motivacija in sistem nagrajevanja zaposlenih : diplomska naloga
Igor Novak, 2017, diplomsko delo

Ključne besede: motivacija, delovna uspešnost, nagrajevanje zaposlenih, sistem nagrajevanja
Objavljeno v ReVIS: 20.08.2021; Ogledov: 1072; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Razvoj informacijskega sistema za e-vzdrževanje prenosnega plinovodnega omrežja : magistrska naloga
Igor Miletić, 2015, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Danes se v se več uspešnih organizacij od ostalih razlikuje prav po tem, da se na spremembe v nemir n em poslovnem okolju hitro odziva jo . V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: % Ali z razvojem aplikacije e - informacijskega sistema za spremljanje vzdrževanja plinovodnega sistema povečamo učinkovitost, kakovost in varnost opravljanja vzdrževalnega procesa ?% Namen: Namen magistrske naloge je posn etek stanja obstoječega vzdrževalnega procesa plinovodnega sistema ter razvoj novega informacijskega sistema e - vzdrževanje, ki bo celovito, kakovostno in varnostno podpiral vzdrževalno funkcijo v podjetju. Metoda: Uporabili bomo deduktivno metodo ter prou čili in analizirali literaturo bistven ih avtorjev , s ciljem izpopolniti naše znanje s področja razvoja informacijskih sistemov . Z analizo obstoječega informacijskega sistema vzdrževalne funkcije bomo s % flowchart % diagram om prikazali proces obstoječe vzdrž evalne funkcije ter z ERM ( angl. Entity Relationship Model ) prikazali model podatkov vzdrževalne funkcije prenosnega plinovodnega omrežja. Rezultati: Rezultati so razvoj s pridobitvijo informacijskega sistem a , ki bo omogočal vodenje in spremljanje vzdrževaln ih posegov na prenosnem plinovodnem omrežju . Le - ta bo vzdrževalcem omogoča l učinkovito, jas n o , kakovostno in varno opravljanje svojega vsakdanjega dela. Proces vzdrževanja bo temelji l na najboljši praksi in bil podprt z najsodobnejšimi sistemi sp letne tehnologije z uporabo integrirane baze podatkov. Organizacija: O rganizacija bo pridobila e - informacijski sistem za spremljanje vzdrževanja plinovodnega sistema, ki bo predstavlja l sistemski model informati zacije vzdrževalne funkcije. Družba: Podjetje se zave da svoje družbene odgovornosti ter pomembnosti pravilnega ravnanj a z zemeljskim plinom , ki ne dopušča napak, zato se s pridobitvijo takšne vrste informacijskega sistema, ki omogoča učinkovito in zanesljivo vzdrževanje , verjetnost nastank a n e želenih dogodkov bodisi v naravnem okolju bodisi na področju družbe zmanjša na najmanjšo stopnjo . Originalnost: Izvirnost raziskave je v tem, da je opazovano eno izmed podjetij v Republiki Sloveniji, ki je operater prenosnega sistema zemeljskega plina , pri katerem bo razvit in izveden e - informacijski sistem. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se le na e no izmed organizacijskih enot, ki je zadolžena za vzdrževanje prenosnega plinovodnega sistema. Za n adaljnje raziskave predlagamo razmislek o z m ožnosti h proučevanja nadgradnje pridobljenega inform acijskega sistema in novih rešitvah , kajti globalizacija in povezanost sveta se kaže ta skozi sisteme informacijskih tehnologij ter omrežij, ki omogočajo vsak dan večje hitrosti sporazumevalno - prenosnih po ti prenosa podatkov.
Ključne besede: e - informacijski sistem, prenosno plinovodno omrežje, vzdrževanje, proces, PDCA, razvoj, VPS, SWOT
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 973; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

18.
Razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po raziskavi EQLS 2007 : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Mihaela Rudar Neral, 2013, magistrsko delo

Opis: Pričujoča naloga daje približno sliko kakovosti življenja v slovenskih regijah v letu 2007, ko je bila izvedena - že druga po vrsti – evropska raziskava o kakovosti življenja v državah EU. Med anketiranimi 35 tisoč prebivalci v 27 evropskih državah je svoje mesto našla tudi Slovenija. Skušali smo ugotoviti, kakšne so značilnosti in razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po modelu, v katerem so zajete bistvene razsežnosti kakovosti življenja. Ne gre le za denar, uresničene želje, plačano zaposlitev, skuhano kosilo, dopust na morju, odlično zdravje in sposobno vlado. Gre za veliko več, saj nalogi nismo pristopili površno, temveč smo se v podatke poglobili. V teoretičnem delu smo preučevali, zakaj je kakovost življenja pomembna in kako jo lahko empirično izmerimo. V empiričnem delu pa smo izvedli kvantitativno analizo podatkov, pridobljenih pri Economic and Social Data Service. Ta nam je omogočil dostop do podatkov, shranjenih v UK Data Archive v Essexu, ker žal naš Arhiv družboslovnih podatkov s temi podatki ne razpolaga. Zanimalo nas je, katere so največje razlike med regijami glede kakovosti življenja in sicer na osnovi sedmih različnih dimenzij, ki po modelu EQLS opredeljujejo kakovosti življenja – dohodek, subjektivno zaznavanje zadovoljstva, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, družinsko življenje, nastanitev in lokalno okolje, zdravje in zdravstveno varstvo ter kakovost družbe. Slovenija je v samem vrhu evropskih držav po razmerju med prebivalci in številom regij, zato je premajhno število podatkov po posamezni regiji v marsičem oviralo analizo. V zaključku smo povzeli ugotovitve, ki smo jih lahko podkrepili s statističnimi testi in imajo veljavo.
Ključne besede: evropska raziskava o kakovosti življenja, slovenske regije, kakovosti življenja, kvantitativna analiza podatkov, značilnosti, razlike
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

19.
20.
Solidarnost kot temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa : doktorska disertacija
Igor Senčar, 2020, doktorska disertacija

Opis: Preučevanje solidarnosti v Evropski uniji (EU) temelji na predpostavki, da je solidarnost temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa ter da je bila na njegovem začetku njegov nosilni koncept. Grška, ukrajinska in migracijska kriza predstavljajo preizkus, ali je še vedno tako. Preučevanje začetka evropskega povezovanja, njegovih kulturnozgodovinskih in idejnopolitičnih osnov omogoči ugotoviti značilnosti izhodiščnega koncepta solidarnosti. Na podlagi preučevanja antropoloških osnov za njeno normativnost je opredeljen teoretski koncept solidarnosti. Analizirana je artikulacija solidarnosti v temeljnih pogodbah o EU. Kot študije primera pa so obravnavane tri krizne situacije. Raziskava potrdi izhodiščno predpostavko, za katero opredeli tudi potrebne in zadostne pogoje. Pokaže negativne učinke nelojalnega delovanja na krizno situacijo in za solidarnostno ukrepanje. Spoznanje sistemske razsežnosti krize je motiviralo k usklajenejšemu ukrepanju, pri katerem je bilo mogoče najmočneje izkušati instrumentalno solidarnost. V primerjavi s konceptom solidarnosti na začetku evropskega povezovanja, ki je bil usmerjen v oblikovanje prihodnosti v zavesti skupne usode, izkazujejo protikrizni odzivi osredotočenost na transakcijske in redistribucijske plati odnosov ter poudarjanje odgovornosti. Zaznavna je transformacija koncepta solidarnosti v pogojevano solidarnost. Zlasti v primeru grške krize ni mogoče potrditi, da je solidarnost še vedno nosilni koncept integracijskega procesa, ki bi nudil trdno oporo za njegovo nadaljevanje. Za učinkovito soočanje z velikimi izzivi je potrebno lojalno sodelovanje, ki presega transakcijske odnose. Nujna pri tem je normativna, ne zgolj instrumentalna solidarnost. Izvirnost raziskave je boljša teoretična artikulacija pojma solidarnosti v kontekstu EU. Uporabna je kot študijsko gradivo in predstavlja praktični odgovor na izzive EU na ekonomskem, varnostnem in političnem področju.
Ključne besede: skupno dobro, soodvisnost, skupni interes, odgovornost, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2020; Ogledov: 1630; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (16,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh