11. Primerjava organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore službam prvega odziva : magistrsko deloAleksandra Ronner, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore službam prvega odziva smo obravnavali, kako je poskrbljeno za službe prvega odziva – policija, zdravstvo in poklicno gasilstvo – z vidika urejenosti in dosegljivosti psihološke pomoči in podpore. Ugotavljali smo, kakšni so bili začetki in kakšno je stanje danes. Spoznali smo razliko med psihološko pomočjo in psihološko podporo. Opisali smo, kdo lahko postane zaupnik in kakšno je njihovo usposabljanje. Opredelili smo vlogo psihologov pri zagotavljanju psihološke pomoči. Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili opisno, razlagalno, normativno, primerjalno, zgodovinsko in empirično metodo ter na koncu še metodo sinteze. V nadaljevanju smo raziskovali, katera služba prvega odziva ima dostopnejši sistem psihološke pomoči in podpore, kje so razlike in kje skupne točke. Primerjali smo organiziranost psihološke pomoči in podpore v Avstriji, na Švedskem in v Sloveniji ter pregledali njihov zgodovinski razvoj. Z anketnim vprašalnikom smo od respondentov pridobili stališča in mnenja o učinkovitosti psihološke pomoči ter podpore v službah prvega odziva in se spraševali, ali obstajajo razlike v organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči oz. podpore v službah prvega odziva. Iz anketnega vprašalnika smo pridobili odgovore, da je psihološka pomoč in podpora v službah prvega odziva učinkovita, kljub vsemu pa obstajajo pomanjkljivosti. Iz dveh kratkih intervjujev in literature smo pridobili podatke, da obstajajo razlike v organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore v službah prvega odziva. V zaključnem delu smo podali predloge in nanizali rešitve, kako bi pripomogli k izboljšanju zagotavljanja psihološke pomoči in podpore v vseh izbranih službah prvega odziva
Ključne besede: psihosocialna pomoč in podpora, službe prvega odziva, policisti, gasilci, reševalci
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 1072; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (2,45 MB) |
12. |
13. |
14. Optimizacija delovnega procesa v proizvodnji elektronskih sveč : diplomska nalogaIgor Banič, 2021, diplomsko delo Opis: Proces so med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo po določenem zaporedju v naravi in družbi.
V podjetjih pa kot delovni in poslovni proces označujemo vse, kar se izvaja v podjetju.
Pomemben del procesa je tudi optimizacija tega, saj podjetja strmijo k boljšemu in hitrejšemu
opravljanju zastavljenega procesa.
V diplomski nalogi se bomo osredotočili na predstavitev, analizo, optimizacijo in izboljšanje
delovnega procesa v podjetju Sveča d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo elektronskih
sveč ter razvojem elektronskih modulov. Najprej bomo predstavili osnovne pojme optimizacije,
predstavili orodja in modeliranje poslovnih procesov. Z uporabo TAD metode, ki zajema tabele
procesov, analiz, lastnosti in aktivnosti, bomo analizirali obstoječi proces v podjetju.
S programom Visio bomo modelirali obstoječi proces in po analizi obstoječega izdelali
optimiziran model z vsemi izboljšavami procesa.
Ključne besede: poslovni procesi, delovni procesi, optimizacija, TAD, diagram poteka
Objavljeno v ReVIS: 17.03.2022; Ogledov: 1270; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1016,29 KB) |
15. Opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske : magistrsko deloIgor Šešet, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga predstavlja razvoj rezervnih sestav Slovenske vojske in Latvijskih oboroženih sil. Opisuje razvoj rezervne sestave Slovenske vojske od leta 1968, ko je takratna Jugoslovanska ljudska armada v svoji sestavi imela rezervno sestavo JLA, kot tudi enote Teritorialne obrambe, ki sta bili obe obvezni rezervni sestavi. Iz enot TO, ki so se v sodelovanju s Policijo leta 1991 uspešno uprle enotam JLA, je kasneje nastala Slovenska vojska s svojo obvezno rezervno sestavo. Koncept se je leta 2002 spremenil, služenje vojaškega roka se je (začasno) prekinilo, Slovenska vojska je prešla na izključno profesionalno popolnjevanje, dopolnjuje pa se s pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve, ki za svojo pripravljenost sodelovanja v enotah SV prejemajo ustrezno nadomestilo. V magistrski nalogi je opisan razvoj Nacionalne garde republike Latvije, ki jo lahko primerjamo s prostovoljno pogodbeno rezervo Slovenske vojske. Njen zgodovinski razvoj je bil nekoliko drugačen, saj je bila Nacionalna garda prva vojaška sila v republiki Latviji po njeni obnovitvi neodvisnosti leta 1991. Šele kasneje (tudi iz pripadnikov Nacionalne garde) so bile formirane Latvijske varnostne sile, ki pa so kasneje prerasle v Latvijske oborožene sile, katerih sestavni del so tudi enote Nacionalne garde, ki so razporejene po celotnem območju republike Latvije, in dopolnjujejo enote stalne sestave Latvijskih oboroženih sil. Popolnjevanje enot prostovoljne pogodbene rezerve v Republiki Sloveniji je že nekaj let pod načrtovanim številom, glede na strateške dokumente, saj se bazen pripadnikov z odsluženim vojaškim rokom zmanjšuje, med mladimi pa ni velikega interesa za opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi SV.
Ključne besede: vojaška rezerva, vojaška služba, prostovoljna pogodbena rezervna sestava SV, pridobivanje kadrov za služenje v vojaški rezervi, Nacionalna garda Republike Latvije
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2022; Ogledov: 1084; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,25 MB) |
16. |
17. |
18. Razvoj informacijskega sistema za e-vzdrževanje prenosnega plinovodnega omrežja : magistrska nalogaIgor Miletić, 2015, magistrsko delo Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Danes se v se več uspešnih organizacij od ostalih razlikuje prav po tem, da se na spremembe v nemir n em poslovnem okolju hitro odziva jo . V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: % Ali z razvojem aplikacije e - informacijskega sistema za spremljanje vzdrževanja plinovodnega sistema povečamo učinkovitost, kakovost in varnost opravljanja vzdrževalnega procesa ?% Namen: Namen magistrske naloge je posn etek stanja obstoječega vzdrževalnega procesa plinovodnega sistema ter razvoj novega informacijskega sistema e - vzdrževanje, ki bo celovito, kakovostno in varnostno podpiral vzdrževalno funkcijo v podjetju. Metoda: Uporabili bomo deduktivno metodo ter prou čili in analizirali literaturo bistven ih avtorjev , s ciljem izpopolniti naše znanje s področja razvoja informacijskih sistemov . Z analizo obstoječega informacijskega sistema vzdrževalne funkcije bomo s % flowchart % diagram om prikazali proces obstoječe vzdrž evalne funkcije ter z ERM ( angl. Entity Relationship Model ) prikazali model podatkov vzdrževalne funkcije prenosnega plinovodnega omrežja. Rezultati: Rezultati so razvoj s pridobitvijo informacijskega sistem a , ki bo omogočal vodenje in spremljanje vzdrževaln ih posegov na prenosnem plinovodnem omrežju . Le - ta bo vzdrževalcem omogoča l učinkovito, jas n o , kakovostno in varno opravljanje svojega vsakdanjega dela. Proces vzdrževanja bo temelji l na najboljši praksi in bil podprt z najsodobnejšimi sistemi sp letne tehnologije z uporabo integrirane baze podatkov. Organizacija: O rganizacija bo pridobila e - informacijski sistem za spremljanje vzdrževanja plinovodnega sistema, ki bo predstavlja l sistemski model informati zacije vzdrževalne funkcije. Družba: Podjetje se zave da svoje družbene odgovornosti ter pomembnosti pravilnega ravnanj a z zemeljskim plinom , ki ne dopušča napak, zato se s pridobitvijo takšne vrste informacijskega sistema, ki omogoča učinkovito in zanesljivo vzdrževanje , verjetnost nastank a n e želenih dogodkov bodisi v naravnem okolju bodisi na področju družbe zmanjša na najmanjšo stopnjo . Originalnost: Izvirnost raziskave je v tem, da je opazovano eno izmed podjetij v Republiki Sloveniji, ki je operater prenosnega sistema zemeljskega plina , pri katerem bo razvit in izveden e - informacijski sistem. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se le na e no izmed organizacijskih enot, ki je zadolžena za vzdrževanje prenosnega plinovodnega sistema. Za n adaljnje raziskave predlagamo razmislek o z m ožnosti h proučevanja nadgradnje pridobljenega inform acijskega sistema in novih rešitvah , kajti globalizacija in povezanost sveta se kaže ta skozi sisteme informacijskih tehnologij ter omrežij, ki omogočajo vsak dan večje hitrosti sporazumevalno - prenosnih po ti prenosa podatkov.
Ključne besede: e - informacijski sistem, prenosno plinovodno omrežje, vzdrževanje, proces, PDCA, razvoj, VPS, SWOT
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1001; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,04 MB) |
19. Razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po raziskavi EQLS 2007 : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeMihaela Rudar Neral, 2013, magistrsko delo Opis: Pričujoča naloga daje približno sliko kakovosti življenja v slovenskih regijah v letu 2007, ko
je bila izvedena - že druga po vrsti – evropska raziskava o kakovosti življenja v državah EU.
Med anketiranimi 35 tisoč prebivalci v 27 evropskih državah je svoje mesto našla tudi
Slovenija.
Skušali smo ugotoviti, kakšne so značilnosti in razlike v kakovosti življenja med slovenskimi
regijami po modelu, v katerem so zajete bistvene razsežnosti kakovosti življenja. Ne gre le za
denar, uresničene želje, plačano zaposlitev, skuhano kosilo, dopust na morju, odlično zdravje
in sposobno vlado. Gre za veliko več, saj nalogi nismo pristopili površno, temveč smo se v
podatke poglobili. V teoretičnem delu smo preučevali, zakaj je kakovost življenja pomembna
in kako jo lahko empirično izmerimo. V empiričnem delu pa smo izvedli kvantitativno
analizo podatkov, pridobljenih pri Economic and Social Data Service. Ta nam je omogočil
dostop do podatkov, shranjenih v UK Data Archive v Essexu, ker žal naš Arhiv družboslovnih
podatkov s temi podatki ne razpolaga. Zanimalo nas je, katere so največje razlike med
regijami glede kakovosti življenja in sicer na osnovi sedmih različnih dimenzij, ki po modelu
EQLS opredeljujejo kakovosti življenja – dohodek, subjektivno zaznavanje zadovoljstva,
ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, družinsko življenje, nastanitev in lokalno
okolje, zdravje in zdravstveno varstvo ter kakovost družbe. Slovenija je v samem vrhu
evropskih držav po razmerju med prebivalci in številom regij, zato je premajhno število
podatkov po posamezni regiji v marsičem oviralo analizo. V zaključku smo povzeli
ugotovitve, ki smo jih lahko podkrepili s statističnimi testi in imajo veljavo.
Ključne besede: evropska raziskava o kakovosti življenja, slovenske regije, kakovosti življenja, kvantitativna analiza podatkov, značilnosti, razlike
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 942; Prenosov: 55
Celotno besedilo (3,79 MB) |
20. |
