Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


231 - 240 / 264
Na začetekNa prejšnjo stran18192021222324252627Na naslednjo stranNa konec
231.
Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migraciji : magistrsko delo
Stanislav Sobočan, 2016, magistrsko delo

Opis: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Ključne besede: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3861; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

232.
Policijski postopki z migranti - nevarnosti diskriminacije : magistrsko delo
Dejan Ravš, 2016, magistrsko delo

Opis: Policisti mnogihdržav se pri opravljanju svojega poklica pogosto srečujejo z migrantiin migracijami, ki so lahko regularne ali neregularne. Z njimi imajo postopke med opravljanjem kontrole cestnega ali drugega prometa, med nadzorom državne meje, med vzdrževanjem javnega reda in miru, med preiskovanjem kaznivih dejanjter ob drugih priložnostih, ki jih narava policijskega dela zahteva. V postopkih z migranti pa policisti lahko oziroma policisti smejo, glede na okoliščine, uporabljati tudi zakonsko predpisana pooblastila. Med uporabo pooblastil morajo paziti, da le teuporabljajo samo in izključno v skladu z zakonskimi določili, saj bi s prekoračitvijo le teh lahko posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavedamo se, da so tudi policisti dovzetni na družbene vplive, zato se tudi policistom lahko zgodi, da zaradi svojih pogledov in prepričanj, ki so se jim izoblikovali tekom njihovega življenja, podležejo skušnjavam in med opravljanjem svojega poklica naredijo napake. V kolikor gre za manjše napake, ki se jih nekako da odpraviti ali popraviti, to niti ni takšna težava, v kolikor pa so te napake takšne narave, da so zaradi njih kršenečlovekove pravice in temeljne svoboščine, pa za le te ni opravičila. Med takšne neoprostljive in nedopustne napakespada tudi diskriminacija.Prav temu problemu se bomo posvetili med raziskovanjem teme magistrske naloge,ki se nanaša na diskriminacijo policistov med njihovimi postopki z migranti.Pri tem se bomo osredotočili na vzroke, zakaj do takšnih postopkov prihaja in na kakšen način lahko policistidiskriminacijo protimigrantom izkazujejo.
Ključne besede: migranti, policija, diskriminacija, ilegalni prestopi, državne meje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3448; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

233.
Subjekti organiziranega ravnanja s komunalnimi odpadki in nadzor nad njimi : magistrsko delo
Aleš Potočnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Nadzor nad subjekti organiziranega ravnanja s komunalnimi odpadki se po občinah v Sloveniji izvaja na različne načine, kar je posledica različne organiziranosti občinskih inšpekcijskih služb, še bolj pa neenotne in tudi ne dovolj jasne zakonodaje. Povzročitelji komunalnih odpadkov so v veliki meri vključeni v javne sisteme odvoza le-teh, vendar se še vedno najdejo posamezniki, ki se bolj ali manj namerno ali spretno izognejo tej obveznosti. V teh primerih je potrebno hitro ukrepanje, saj v nasprotnem primeru tovrstne kršitve negativno vplivajo na ceno storitve in na tiste, ki so v sistem vključeni. Prav tako se veliko komunalnih odpadkov odstrani na nepravilen način, največkrat se kurijo ali odvržejo v naravo, kar je velikokrat tudi posledica ne vključenih subjektov v organiziran sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. V magistrskem delu smo pregledali slovensko zakonodajo s področja komunalnih odpadkov, predvsem z vidika vključenosti subjektov v odvoz komunalnih odpadkov in nadzor nad ravnanjem subjektov s komunalnimi odpadki z vidika občinskega inšpekcijskega nadzora. Tako je predstavljen nadzor nad vključenostjo subjektov v odvoz odpadkov, kot tudi nad nepravilnim ravnanjem z odpadki. Predstavljen je občinski inšpekcijski nadzor na tem področju, prav tako tudi obravnava prekrškov. Zanimale so nas izkušnje občinskih inšpektorjev po Sloveniji, pomanjkljivosti sistema vključitve subjektov v odvoz odpadkov in pomanjkljivosti nadzora in seveda tudi pozitivne izkušnje. Ne nazadnje smo v magistrskem delu še preverili, kako je vključenost subjektov v odvoz komunalnih odpadkov in nadzor urejen v sosednji Republiki Avstriji, kjer na podlagi statističnih podatkov velja, da imajo enega najboljših sistemov ravnanja s komunalnimi odpadki.
Ključne besede: komunalni odpadki, povzročitelji odpadkov, ravnanje z odpadki, odvoz odpadkov, inšpekcijski nadzor, Slovenija, Avstrija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3448; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

234.
Pravica do pomoči po naravnih nesrečah : magistrsko delo
Andreja Potočnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Podnebne spremembe prinašajo v kmetijski prostor številna tveganja. Kmetovalec mora upoštevati tako biotske kot abiotske dejavnike za uspešno rast kmetijskih kultur. Prav tako je pomembno ozaveščanje kmetovalca pri ustrezni izbiri kmetijske površine. S tem mislimo na zgradbo in sestavo tal, vsebnost mineralov v prsti, slojevitost tal, pojavnost organizmov, ki pripomorejo k nastajanju humusa, idr. Vse te pojave lahko omilimo s pravočasnim in efektivnim pristopom (1) seznanjanja ljudi o ustrezni izbiri obdelovalne površine in agrotehničnih ukrepov, (2) s podajanjem ustreznega strokovnega znanja kmetovalcu, (3) s kontrolo varne in racionalne rabe pesticidov ter ostalih biokemijskih pripravkov. Magistrsko delo temelji na razčlembi in podrobni analizi nacionalnega dodeljevanja pomoči pri naravnih nesrečah od leta 2003 do 2013. Prav tako je v delu predstavljena shema sofinanciranja zavarovalnih premij za kmetijske pridelke in živali ter primer bolezni, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Obravnavana so določila, ki se navezujejo na dotično tematiko, sprejeta z akti upravnega sodišča. V inovativnem delu komparativno analiziramo učinkovitost avstrijskega in španskega sistema za dodeljevanje pomoči ter podajamo inovativne predloge za izboljšave dosedanjega sistema v slovenskem prostoru. Po primerjalni analizi avstrijskega modela kmetijskega zavarovanja ugotavljamo, da tam delo opravljajo neodvisni kmetijski strokovnjaki. Ocenjujejo območja, ki jim niso poznana, zato da se zagotovijo pravilni, zlasti pa objektivni odstotki poškodovanosti na posameznih kmetijskih kulturah. Izpostaviti je potrebno, da oškodovanci prejmejo denarno pomoč v roku dveh mesecev. Zatorej v želji po zagotovitvi pravične in enakopravne ocene poškodovanosti na kmetijskih kulturah ob naravnih nesrečah podajamo naslednjo alternativno rešitev: komisije za ocenjevanje škode v kmetijstvu naj opravijo cenitev izven svojih krajevnih pristojnosti.
Ključne besede: naravne nesreče, podnebne spremembe, kmetijstvo, agrotehnični ukrepi, zavarovalne premije, dodeljevanje pomoči, ocena škode, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3547; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

235.
Primerjava Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz Ženeve : dejavnika diplomacije mehke moči
Tatjana Piršič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo na podlagi literature in virov predstavili teoretična izhodišča sodobne javne diplomacije in pojem mehke moči, ki deluje na privlačnosti. Glavni viri mehke moči so kultura, vrednote in zunanja politika. Pomemben dejavnik diplomacije mehke moči so tudi nedržavni akterji. Pet ustanov na področju protiminskega delovanja smo primerjali skozi prizmo think tankov. Podrobneje smo analizirali in primerjali dve ustanovi, in sicer ITF - Ustanovo za krepitev človekove varnosti, in GICHD - Mednarodni center za humanitarno razminiranje iz Ženeve, kot značilna dejavnika diplomacije mehke moči. Slovenska diplomacija je povezana z nastankom države Slovenije pred petindvajsetimi leti, ki velja za novo in malo državo. Pri načrtovanju in izvajanju zunanje politike je tako treba upoštevati specifične značilnosti in omejene materialne zmogljivosti. Zato lahko male države, med njimi je tudi Slovenija, pomanjkanje finančnih in kadrovskih virov nadomestijo z uporabo mehke moči. Strategija zunanje politike Republike Slovenije med ključnimi elementi zunanjepolitičnega delovanja navaja ITF, Ustanovo za krepitev človekove varnosti, ki deluje na področju pokonfliktne rehabilitacije. Skozi analizo in primerjavo Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz Ženeve smo predstavili tiste elemente, ki obe ustanovi uvrščajo med značilna dejavnika mehke moči, vendar med njima obstajajo podobnosti in razlike. Obe ustanovi delujeta na področju humanitarnega razminiranja in človekove varnosti. ITF zbira in upravlja sredstva za organiziranje in financiranje protiminske dejavnosti, GICHD pa je svetovalna organizacija, ki je pomembna predvsem na področju normativne dejavnosti. V času svojega delovanja sta pridobili znanja in izkušnje, ki so lahko medsebojno uporabne za učinkovitejše delovanje obeh ustanov.
Ključne besede: javna diplomacija, mehka moč, think thank, protiminsko delovanje, mednarodna politika, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3145; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

236.
Naloge zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije po Zakonu o pacientovih pravicah : magistrsko delo
Metka Peklaj, 2016, magistrsko delo

Opis: Zdravje je pravica vsakega človeka ter ena najbolj cenjenih in želenih vrednot posameznika in družbe. Zdravje posamezniku omogoča kvalitetno življenje, družbi pa socialni in gospodarski razvoj. Pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in mentalnega zdravja varujejo številni pravno zavezujoči mednarodni dokumenti. Tudi Ustava Republike Slovenije s pravico do zdravstvenega varstva uresničuje splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so osebno dostojanstvo, telesna in duševna celovitosti ter spoštovanje pacienta kot osebe. Pacient v okviru zdravstvenega sistema vedno predstavlja šibkejšo stran in posledično potrebuje posebno pravno varstvo. Zakon o pacientovih pravicah ureja dvanajstih pravic, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev. Hkrati z ureditvijo pravic in obveznosti vseh udeležencev v sistemu zdravstvenega varstva zakon ureja način razreševanja nesporazumov in sporov med njimi. Nadzor nad spoštovanjem tega zakona izvaja Ministrstvo za zdravje, pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije pa so omejene izključno na pristojnosti prekrškovnega organa. V magistrskem delu smo analizirani stanje na področju pacientovih pravic z vidika ugotovitev zdravstvenih inšpektorjev. Le-ti na terenu pogosto ugotavljajo raznovrstne kršitve zakona in neskladja s podzakonskimi akti. Ukrepanje zdravstvenih inšpektorjev je omejeno zgolj na prekrškovno ukrepanje, torej na izrekanje opozoril in glob kršiteljem. Nabor definiranih prekrškov je v zakonu majhen, znotraj tega nabora pa ni veliko prekrškov, katerih znake in odgovornost zanje lahko zdravstveni inšpektorji ugotavljajo sami neposredno pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Z raziskavo smo potrdili, da je šibka točka zakona omejen nadzor nad njegovim izvajanjem. Utemeljili smo potrebo po noveli zakona, in sicer s podelitvijo pooblastila Zdravstvenemu inšpektoratu Republike Slovenije za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora in z razširitvijo nabora ukrepov, ki bi jih zdravstveni inšpektorji pri opravljanju inšpekcijskih in prekrškovnih nalog smeli in morali uporabiti, kadar bi ugotovili, da je zakon kršen.
Ključne besede: pacienti, pacientove pravice, zdravstveni inšpektorat, zastopnik pacientovih pravic, varuh človekovih pravic, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4557; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

237.
Etične dileme podjetnika - menedžerja pri zaposlovanju in odpuščanju delavcev : magistrsko delo
Miran Mežnar, 2016, magistrsko delo

Opis: Veliko se govori o pomenu in nujnosti uveljavljanja etike na vseh področjih, vendar se pri tem pogosto pozablja, da je ravno človek temelj etike in da je etika bistvo človekovega delovanja, ki ga usmerja v iskanje dobrega in mu pomaga ustvarjati bolj prijazen svet, v katerem lahko človek so-deluje. Eno najbolj izpostavljenih področij za (ne)etično ravnanje v podjetju je tako prav področje zaposlovanja in odpuščanja delavcev. V magistrskem delu opredeljujemo odnos človeka do etike in etike do človeka. Predstavljamo opredelitev etike, namen in cilj etike, vlogo etičnih teorij ter odnos moralnih vrednot in temeljnih kreposti do etičnih norm. Poslovno etiko razumemo kot posebno področje etike, ki nam daje smernice za vedénje, obnašanje in ravnanje ter ukrepanje pri poslovanju. Pomemben je prispevek Cerkve in cerkvenega nauka pri reševanju odnosa delodajalci-delavci, saj je vplival na začetke zakonskega urejanja delavskih pravic. Etika v podjetju zastavlja številne etične dileme, ki izvirajo iz težnje po učinkovitem podjetju, zato pa prihaja do izkoriščanja delavcev. Obravnavamo ravni in vire poslovne etike, opredeljujemo razmerje med poslovno etiko in zakoni. Posebej opozorimo na negativne poslovne prakse kot posledico tranzicijskega prehoda iz totalitarističnega v demokratični sistem. Ob tem je ključna vloga in delovanje menedžerja, ki se mora zavedati pomena vrednot in sploh etike v delovanju podjetja. Kršitve etičnih standardov pomenijo menedžerjevo neetično delovanje. Ker so za vodenje podjetja odgovorni menedžerji, je od njihovega ravnanja v največji meri odvisno, v kolikšni meri se etične vrednote v podjetju spoštujejo. Zato so ključna vodila, ki so menedžerju v pomoč ob etičnih odločitvah. Zgolj dobičkarsko gledanje na področje zaposlovanja in odpuščanja delavcev je praviloma razlog za neetično ravnanje pri zaposlovanju ali odpuščanju delavcev. Zato ima pomembno vlogo pravna ureditev oziroma zakonodaja, ki ureja področje zaposlovanja in dela v Sloveniji in drugod. Ureditev sklepanja, prenehanja ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi v aktualni zakonodaji o delovnih razmerjih ne sme biti samo zakon, pač pa tudi etični standard, ki mora imeti svoj temelj v etičnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi tudi za določen čas. Rezultati opravljene telefonske ankete nam potrjujejo, da je za večino menedžerjev oziroma lastnikov podjetij etično ravnanje pomembno, vendar vedno ko gre za vprašanje koristi podjetja, interese lastnikov ali lastne interese, pa na etiko pogosto preprosto pozabijo. Podobno velja tudi za področje zaposlovanja ali odpuščanja delavcev.
Ključne besede: etika, morala, poslovna etika, poslovna morala, etične dileme, delavci, podjetje, menedžment, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4825; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

238.
Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013 : diplomsko delo
Sandra Murgić, 2016, diplomsko delo

Opis: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Ključne besede: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3308; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (721,47 KB)

239.
Ureditev upravljanja in letenja brezpilotnih zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije : magistrsko delo
Iztok Matjašec, 2016, magistrsko delo

Opis: Novo obetavno poglavje v letalstvu se je odprlo z razvojem daljinsko vodenih brezpilotnih zrakoplovnih sistemov. Brezpilotni zrakoplovi oziroma sistemi predstavljajo danes novo vejo v letalstvu, ki ustvarja nove potenciale in lahko opravlja naloge, ki jih zrakoplovi s posadko ne morejo izvesti zaradi varnosti ali drugih monetarnih vzrokov. Brezpilotni letalski sistemi, ki jih trenutno uporablja predvsem vojska, so zanimivi tudi za različne civilne namene, kot so kontrole državnih meja, gašenje požarov, nadzor cestnega prometa in nadzorovanje onesnaževanja. Zato države Evropske unije, mednarodne organizacije in industrija že delujejo v smislu definiranja in integracije brezpilotnih letalskih sistemov v zračni prostor. Integracija teh sistemov v zračni prostor poteka postopno, skladno z načrtom Evropske usmerjevalne skupine za to področje. Njihova integracija ne sme vplivati na obstoječe uporabnike zračnega prostora, ne sme biti ogrožena ali zmanjšana varnost v zraku, ne sme vplivati ali spreminjati postopkov kontrole zračnega prometa in ne bodo zahtevali ali potrebovali nobene dodatne ali obvezne opreme zaradi integracije daljinsko vodenih brezpilotnih zrakoplovnih sistemov v letalstvo. To magistrsko delo preučuje sprejete strategije, načrte Evropske unije, mednarodnih organizacij in primerjalno-pravne vidike ter teoretična spoznanja glede integracije brezpilotnih letalskih sistemov v zračni prostor. To se dogaja z namenom identifikacije optimalne ureditve upravljanja in letenja brezpilotnih zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije, zlasti pa možnosti in morebitne ovire za integracijo brezpilotnih letalskih sistemov v kontroliran zračni prostor.
Ključne besede: brezpilotna letala, brezpilotni zrakoplovi, droni, zračni prostor, brezpilotni sistemi, klasifikacija zračnega prostora, kontrola zračnega prometa, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3684; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

240.
Pravni okvir slovenskega babištva : magistrsko delo
Irena Maguša, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko na področju babištva v slovenskem prostoru. V slovenskem zdravstvenem sistemu je pomembno opredeliti vlogo diplomirane babice: pri obravnavi mladostnic in zdravih nosečnic, pri vodenju poroda pri nosečnicah z nizkim tveganjem, pri obravnavi mater v poporodnem obdobju in obravnavi žensk v času menopavze. Zahteve žensk in družin po kontinuirani, celostni in individualni obravnavi so vedno večje. Vzpostaviti je treba sistem, v katerem je ženska že pred nosečnostjo in v nosečnosti ter med porodom in po njem središče obravnave. Vsak posameznik, v našem primeru smo osredotočeni na žensko, ki načrtuje ali pričakuje otroka, mora imeti pravico do informiranega soglasja, zavestne privolitve, zavrnitve medicinske oskrbe, enake obravnave, zdravja, zasebnosti in življenja. Prav na področju reproduktivnega obdobja je treba nameniti večjo pozornost tako izvajalcem storitev kot tudi uporabnikom. Babice morajo prevzeti večjo odgovornost na področju obravnave žensk in njihovih družin v obdobju reprodukcije. V magistrski nalogi smo se dotaknili tudi problematike poroda doma, kjer smo skozi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice prikazali mnenja pravnih strokovnjakov. Strokovna in zainteresirana javnost je že večkrat opozorila, da področje načrtovanega poroda doma v Sloveniji ni urejeno ne zakonsko ne strokovno. Diplomirane babice v Sloveniji ne pokrivajo vseh svojih področij poklicnega delovanja, ki so zapisana v sektorski direktivi in domači zakonodaji, in tako ženske oziroma družine niso obravnavane s strani diplomiranih babic. Trend razvoja babiške oskrbe v slovenskem prostoru mora slediti že uveljavljenim tujim modelom dobre, kontinuirane in avtonomne babiške skrbi. Interdisciplinarni pristop v babištvu mora temeljiti na kakovostni babiški obravnavi in dokazih, ki so podprti z raziskovalnimi izsledki in s primeri dobre prakse. Primere dobre prakse lahko zasledimo v nekaterih državah Evropske unije. Babice so pred izzivi zagotoviti ženskam in njihovim družinam najvišjo možno kontinuirano obravnavo pred nosečnostjo, v času nosečnosti, med porodom in po porodu. Babištvo ima temeljno nalogo, ki zasleduje cilj zdrava ženska - zdrava družina. Babištvo posega v zelo zgodnje obdobje mladostnic z zdravstvenovzgojnim delom o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih, v obdobje ženske pred nosečnostjo, ki vključuje vzgojno-izobraževalno delo na področju načrtovanja družine, vključno s svetovanjem o kontracepciji, v obdobje nosečnice, pripravo na porod in obdobje po porodu, vključno z obravnavo novorojenčka, v obdobje menopavze ter na področje ginekologije in reprodukcije.
Ključne besede: babištvo, diplomirana babica, reproduktivno zdravje, nosečnost, porod, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4412; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

Iskanje izvedeno v 2.39 sek.
Na vrh