21. Razlogi prostovoljskega delovanja ozdravljenih onkoloških bolnikov v društvih za pomoč onkološkim bolnikom in njihovim svojcem : diplomska nalogaJanko Goljar, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu preučujemo delovanje ozdravljenih onkoloških bolnikov v prostovoljskih organizacijah za pomoč onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem. Eden od pogojev za priključitev taki organizaciji je, da sta od uspešno zaključenega zdravljenja in rehabilitacije minili vsaj dve leti. Cilj raziskave je razumeti vzroke, namen in načine delovanja prostovoljcev Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Strokovnjaki, prostovoljci in laična javnost menijo, da je prostovoljstvo potrebno in koristno za ljudi, ki pomoč potrebujejo, in tudi za tiste, ki pomoč nudijo. V raziskavi nas podrobneje zanima, kakšne so posledice prostovoljskega dela, kako se s težkimi zgodbami bolnikov soočajo prostovoljci glede na to, da so sami imeli podobno ali še težjo bolezensko izkušnjo, in kako na prostovoljstvo gledajo svojci. Raziskavo smo zasnovali na kvalitativni paradigmi. Zaradi želje po pridobitvi poglobljenih odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja smo izvedli pet polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da je razlog za pridružitev prostovoljskim organizacijam, ki pomagajo onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem, sestavljen iz več segmentov: lastne bolezenske izkušnje raka, spominjanja na potrebe v procesu lastnega zdravljenja in rehabilitacije, želje po samouresničevanju, visoke stopnja empatije do bolnikov in srčnosti prostovoljca. Vse našteto je prostovoljcem v pomoč pri delu tudi v trenutkih, ko so soočeni s težkimi izpovedmi bolnikov in jim je težko. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izvedeli, da prostovoljcem delo z ljudmi za ljudi zelo veliko pomeni, saj ob tem pridobivajo na lastni samopodobi, se samoizpolnjujejo in doživljajo smiselnost življenja. Poleg koristi, ki jih dobijo ob tem, seveda pridobivajo tudi tisti ljudje, ki pomoč iščejo. Spoznali smo tudi negativne plati prostovoljstva, ki se kažejo v zadovoljevanju lastnih potreb, nesmiselnemu besedičenju, predvsem pa v obliki močnih obremenilnih občutkov, ki jih povzročajo izpovedi onkoloških bolnikov. V diplomskem delu se dotaknemo tudi odnosa svojcev prostovoljcev do prostovoljskega dela, ki je v primeru naše raziskavi v večji meri pozitiven.
Ključne besede: rak, onkološki bolniki, prostovoljstvo, prostovoljci, pomoč, koristi, slabosti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 694; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (876,87 KB) |
22. Procrastination with students : presence of signs of behavioral addiction?Anna Baluta, 2021, diplomsko delo Opis: Our study aims to find out if the activities which students occupy themselves with when they
procrastinate include signs of non-chemical addiction; as well as to find out the prevalence of
procrastination among students.
In the theoretical part, we describe procrastination, emotions that are connected to it, as well as
triggers that result in procrastination. In this part, we also talk about addiction and dependency,
as well as describe behavioral addiction. The theoretical part also includes a video gaming
section, as it is built in the game's nature to motivate the player to play as much as possible,
which makes it a prototype of a dangerous activity for a person that is in need of an immediate
reward, when they are avoiding a hard and long-term goal, in other words, procrastinating.
The empirical part presents the study, describes the quantitative methodology and the sample
used in the research. The findings provide the reader more information about procrastination
among students and insights on procrastination. Results showed that the prevalence of
procrastination among our sample was 69.8%, 47.8% of the procrastinators reported
experiencing signs of behavioral addiction towards their procrastination activity.
We can conclude that even though procrastination itself is not as dangerous as addiction, it
applies a lot of stress on the procrastinator, as well as provides an approximate 50% chance to
develop symptoms of behavioral addiction, which is something more serious. Not only students,
but everybody should be more careful with how they spend their free time, as well as pay
attention to themselves to know when their body and their feelings are telling them they are in
distress. Most importantly, do not run from procrastination, but face it, forgive yourself and
find ways to overcome it.
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 679; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,13 MB) |
23. Sprememba družinske zakonodaje – predhodno svetovanje in mediacija : magistrsko deloJana Berlic, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo dali poudarek mediaciji, družinski mediaciji zgodovinskemu razvoju po svetu in začetkih pri nas ter spreminjanju ustrezne zakonodaje za uvedbo na naših sodiščih. Z alternativnim načinom reševanja sporov mislimo na različne postopke, pri katerih stranke, ki so v sporu, namesto s pomočjo sodišča poskušajo spor rešiti same, s pomočjo nevtralnega, posebej usposobljenega posrednika – mediatorja. Metode: Poleg standardnih virov smo si pri pisanju magistrskega dela pomagali s programi sodišč o mediaciji, statistiko sodišč o izvedenih mediacijah, z internimi gradivi sodišč in s celotno zakonodajo s tega področja (sekundarni podatki). Prvi del magistrskega je teoretični, drugi del pa raziskovalni. Uporabljene metode so: komparacija, deskripcija, sinteza, analiza in induktivno-deduktivna metoda. Rezultati: Pri vseh vrstah mediacije prevečkrat poudarjamo njeno zvezo z zmanjšanjem sodnih zaostankov, namesto da bi jo videli kot kvalitativni vidik, ki je njeno bistvo, to je sporazumna in mirna rešitev spora, ki je pravna vrednota. Pri družinskih mediacijah gre za sodnim in upravnim postopkom pridružen postopek alternativnega reševanja spora med zakonci, partnerji, kjer je treba le-te spodbuditi, da se glede medsebojnih osebnih stikov in prihodnjih odnosov, ki jih bodo morali imeti zaradi vzgoje, varstva in preživljanja otrok, ter zaradi delitve premoženja dogovorijo, saj bodo tako v prihodnosti lažje sodelovali, to pa bo najbolj koristilo otrokom, ki jih že sami razvezni postopki močno prizadenejo. Ugotovitve: Postopki, faze, načela mediacije so podprti z mednarodnimi konvencijami in priporočili, prav tako z nacionalno zakonodajo, za družinsko mediacijo pa je pomemben sprejem povsem nove zakonodaje, zapisane v Družinskem zakoniku, sprejetem leta 2017, in ustrezne dodatne zakonodaje za popolno implementacijo zakonika.
Ključne besede: mediacija, mediator, Družinski zakonik, družinska mediacija, sodišču pridružena mediacija
Objavljeno v ReVIS: 15.02.2022; Ogledov: 849; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,35 MB) |
24. Razumevanje poskusa samomora z vidika samomorilno ogrožene osebe, svojca in strokovnjaka : diplomska nalogaAna Klobučar, 2021, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge smo z raziskavo poskušali razumeti, kakšni so dejavniki tveganja za samomorilno vedenje. Teh je veliko, večinoma pa prevladujejo duševne stiske, depresija, alkoholizem in finančna stiska. Nadalje smo ugotavljali, kaj je v ozadju samomorilnosti.
Večina ljudi pred samomorom na nek način okolico opozori na svoje dejanje, vendar le redko direktno. Samomor je proces, ki lahko traja dalj časa, preden oseba dejansko izvede poskus samomora. K temu pripomorejo vsi dejavniki, ki se kopičijo in ko je stiska prevelika, oseba lahko poskuša storiti samomor. Med tem dejanjem se pojavlja upanje, da bo trpljenja konec, da osebo čaka boljši in lepši svet. To razmišljanje se po neuspelem poskusu in s pomočjo zdravljenja lahko spremeni, oseba spet zaživi in življenje dobi nov smisel. Zdravljenje s pomočjo podpornih skupin in individualnega svetovanja v kombinaciji z antidepresivi se je izkazalo za zelo učinkovito metodo.
Preverjali smo tudi, kaj ob samomorilnem posamezniku doživljajo svojci. Ugotovili smo, da jih izguba bremeni, povezana pa je z več čustvi: krivdo, jezo, nemirom. Pomembno je, da v stiski niso sami, da poiščejo strokovno pomoč, ki pa v Sloveniji žal ni organizirana v sklopu zdravljenja osebe, ki je poskušala storiti samomor. Svojci se morajo torej znajti sami, tako, da se pozanimajo o razpoložljivosti in ustrezni obliki pomoči. Nazadnje pa smo predstavili strategije, kot so promocija duševnega zdravja, usposabljanje strokovnjakov, omejevanje dostopa do samomorilnih metod, ki so na področju preprečevanja samomorov zelo pomembne.
Ravno strokovnjaki, kot so psihiatri, psihologi, psihoterapevti,.. so tisti, ki osebi v prvi vrsti nudijo pomoč, zato morajo biti pozorni na osebnostno strukturo posameznika, vedeti pa morajo tudi, koliko je pacient zmožen stopiti v verbalno in neverbalno komunikacijo z njim. Pomembno je, da so pri obravnavi fleksibilni ter da uporabijo pristope, ki so primerna za vsakega individualnega pacienta. V prvi vrsti pa je najbolj pomembno, da se osebo, ki je poskušala storiti samomor obravnava glede na to, kaj ta oseba potrebuje in ne, kaj je z njo narobe.
Ključne besede: samomori, dejavniki, svojci, strokovnjaki, psihiatri, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2022; Ogledov: 1038; Prenosov: 79
Celotno besedilo (510,06 KB) |
25. |
26. Idejna prenova dvosobnega "origami" stanovanja : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij - 1. stopnja)Jana Slimšek, 2021, diplomsko delo Ključne besede: diplomske naloge, renovacija stanovanja, prostor, človek, modularno pohištvo, japonsko oblikovanje, skandinavsko oblikovanje, japandi oblikovanje, minimalizem, svetloba, kakovostno bivanje
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2021; Ogledov: 1119; Prenosov: 50
Celotno besedilo (97,05 MB) |
27. Primerjava med različnimi generacijami gimnazijcev v poznavanju, razumevanju in kazalnikih čustvene inteligence : diplomska nalogaManca Kosmač Vrabec, 2020, diplomsko delo Opis: Čustva igrajo v posameznikovem življenju veliko vlogo. Vse bolj se prepoznava
pomembnost čustvene inteligentnosti, tako v zasebnem kot poslovnem življenju, ki vključuje
poznavanje in razumevanje lastnih čustev in čustev drugih, obvladovanje svojih čustev in
upravljanje z medosebnimi odnosi. V nalogi je predstavljeno, kako različni avtorji opredeljujejo
čustva, inteligentnost, čustveno inteligentnost in kako se je razumevanje slednje razvijalo skozi
zgodovino. V teoretskem poglavju predstavljamo tudi značilnosti različnih generacij -
generacije Y in generacije Z. V raziskavi nas je namreč zanimalo, ali različne generacije
mladostnikov različno poznajo, razumejo in samoocenjujejo kazalnike čustvene inteligentnosti.
Primerjali smo poznavanje, razumevanje in samoocenjevanje kazalnikov čustvene
inteligentnosti med gimnazijci iz leta 2013, ki pripadajo generaciji Y, in gimnazijci iz leta 2020,
ki pripadajo generaciji Z. Gimnazijci iz leta 2020 so pokazali višjo stopnjo poznavanja čustvene
inteligentnosti in višje ocenjevali pomembnost nekaterih njenih elementov (koristnost
razumevanja čustev drugih, poslušanja, poznavanja lastnih omejitev in sposobnosti in
sposobnost sodelovanja z drugimi na delovnem mestu). Pri samooceni kazalnikov čustvene
inteligentnosti so se gimnazijci iz leta 2020 v splošnem ocenjevali nekoliko višje kot gimnazijci
iz leta 2013, konkretno so se za statistično značilne izkazale razlike pri storilnosti,
samoobvladovanju, empatiji in družbenih spretnostih, pri samozavedanju in motivaciji pa
razlike niso bile statistično značilne.
Zadnji del naloge predstavi pomanjkljivosti te raziskave in morebitne možnosti za
popravke in razvoj. Glavne pomanjkljivosti predstavljajo velikost in reprezentativnost vzorca
iz leta 2013 in nekalibrirana anketa. Možnosti za nadaljnji razvoj je veliko, od širjenja raziskave
skozi druge generacije, do širjenja skozi druge države in kulture.
Ključne besede: čustva, inteligenca, čustvena inteligenca, gimnazijci, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 878; Prenosov: 80
Celotno besedilo (826,34 KB) |
28. Opredelitev doživljanja varnosti in doživljanja svobode pri brezdomcih in analiza njune medsebojne povezave : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeAnja Medved, 2020, magistrsko delo Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani
z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode
ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva,
to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so
brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav.
Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako
varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej
populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo
kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh
občutkov pri brezdomcih.
Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let.
Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo
polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja.
Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in
stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v
inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej
posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno
odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda
tako širša javnost tudi sami brezdomci.
Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in
destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to
ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda
spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim
posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 2020; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,83 MB) |
29. Analiza oblik pomoči za starše otrok s specifičnimi učnimi težavami : diplomska nalogaUrška Petak, 2020, diplomsko delo Opis: Specifične učne težave (SUT) pri učencih so v porastu. Otrok s posebnimi potrebami, kamor
po opredelitvi Zakona o osnovni šoli (11. člen) spadajo tudi otroci s specifičnimi učnimi
težavami, potrebuje jasno in močno podporo staršev oziroma skrbnikov. V procesu pomoči
otroku in soočanju s svojimi stiskami starši največkrat ostajajo sami, brez zadostne podpore.
V diplomski nalogi smo ugotavljali, kakšna je podpora staršem otrok s SUT. Raziskali smo,
kaj bi ti starši potrebovali, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in se ob tem bolje soočili s
svojim doživljanjem stisk.
V teoretičnem uvodu so opisane značilnosti specifičnih učnih težav, njihova opredelitev skozi
zgodovino ter njihova umestitev in ureditev s pravnega vidika. Opisana je tudi ureditev in
obravnava SUT v Sloveniji ter primerjava s tujino.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo s pomočjo polstrukturiranih
intervjujev opravili med starši otrok s SUT.
Ugotovili smo, da podpora staršem sicer obstaja, a je v veliki meri prepuščena v presojo
posameznemu strokovnemu oziroma pedagoškemu delavcu. V osebno presojo je prepuščena
tudi odločitev za pridobivanje novih znanj s področja specifik otrok pri pedagoških in ostalih
strokovnih delavcih. Za nadzor nad usvajanji novih znanj ni odgovoren nihče. Podpora tudi ni
enakomerno in enakovredno omogočena vsem staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami.
Svetovalni centri so prezasedeni, strokovni delavci niso dostopni v vseh regijah. Tako ostaja
podpora staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami sistemsko slabo podprta,
neorganizirana in ni ponujena v enakomerni meri za vse starše.
Ključne besede: specifične učne težave, primanjkljaji, učenje, oblike podpore, podpora staršem, usmerjanje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1055; Prenosov: 129
Celotno besedilo (597,19 KB) |
30. Stresni dejavniki in spoprijemanje s stresom profesionalnih športnikov s kariero v tujini : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeSara Đukić, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali dejavnike in načine spoprijemanja s stresom pri
profesionalnih športnikih ter vpliv selitve v tujino na doživljanje stresa. Zanimalo nas je, ali
selitev v tujino povzroča športnicam in športnikom dodaten stres, kakšni so ti stresorji ter
kako vpliva na spoprijemanje s stresom, predvsem z vidika (odsotnosti) socialne podpore.
V okviru raziskave smo preverili načine spoprijemanja s stresom pri 61 slovenskih aktivnih
profesionalnih športnikih, ki razvijajo svojo kariero v tujini.
Rezultati ankete kažejo, da se večina športnikov v tujini sooča s fiziološkimi ter psihogenimi
stresorji. Pritisk po dobri igri ter odsotnost socialne mreže sta po mnenju športnikov najbolj
stresna dejavnika. Pojavljajo pa se razlike v stopnji doživljanja stresnih dejavnikov glede na
raven tekmovanja, števila let, preživetih v tujini, ter glede na to, s kom živijo. Potrdimo
lahko, da se vrsta stresorjev v tujini razlikuje od stresorjev, ki bremenijo športnike v
domačem okolju, količina stresorjev pa ne. Odzivi na stres so pri anketiranih športnikih
konstruktivni, saj večina anketirancev sprejme situacijo in išče rešitve za njo. Pri strategijah
spoprijemanja v največji meri uporabljajo iskanje socialne pomoči, konfrontacijo ter
pozitivno oceno dogodka. Na zaznamujoče dogodke iz preteklega leta so se najpogosteje
odzivali s fokusiranjem na rešitev problema in nekoliko manj z metodo odmikanja od rešitve
problema. Z vsakim letom v tujini športniki postajajo čustveno bolj stabilni ter seznanjeni z
več strategijami, katere tudi uvajajo pri soočanju s stresom.
Ključne besede: stres, stresni dejavniki, načini spoprijemanja s stresom, strategije spoprijemanja, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 995; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,28 MB) |
