91. Vpliv Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov na ustavnosodno presojo : magistrsko deloSuzana Milovanović, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov na ustaljeno sodno prakso Ustavnega sodišča. Namen raziskave je z uporabo deskriptivne, analitične, sintetične in primerjalne metode uvodoma predstaviti pravico do varstva osebnih podatkov ter pravno podlago za varstvo te pravice, podrobneje analizirati Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov ter na podlagi preučitve sodne prakse Ustavnega sodišča povzeti ključna ustavnopravna stališča ter ugotoviti, ali vsebina Splošne uredbe vpliva na sprejeta stališča Ustavnega sodišča in na njegovo nadaljnjo presojo. Ustavno sodišče se je skozi svojo sodno prakso velikokrat ukvarjalo tudi z ustavno varovano pravico do varstva osebnih podatkov, predvsem z vidika načela zakonitosti. Posege v to pravico pa je dopustilo samo v primeru javne koristi ali varstva drugih pravic ter v kolikor so bili v skladu z načelom sorazmernosti. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov določa več širše opredeljenih legitimnih razlogov za dopustno omejitev te človekove pravice. Posledično bo ustavnosodna presoja v prihodnje bistveno omejena, spremenil pa se bo tudi položaj Ustavnega sodišča, predvsem z vidika zadev, o katerih bo v prihodnje le-to odločalo na tem področju. Ugotovitve raziskovanja bi lahko bile pomembne smernice za nadaljnje proučevanje tega področja v stroki, predvsem zaradi vedno večjega zavedanja temeljne pravice do varstva osebnih podatkov ter nove zakonodaje na tem področju.
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2019; Ogledov: 2251; Prenosov: 404
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
92. Učinkovitost upravno - sodnega varstva strank v postopkih javnih razpisovUrška Zupin, 2019, magistrsko delo Opis: Postopek javnega razpisa je v slovenski zakonodaji opredeljen kot postopek, ki upravnim organom omogoča zakonito podeljevanje subvencij oziroma javnih sredstev. Po teoriji sodi gre za področje gospodarskega prava, namenjeno pa je usmerjanju delovanja gospodarskih subjektov v smeri doseganja strateških politik države, kjer trg ne deluje (v zadostni meri). A dejanski obseg je širši. V praksi gre za dodeljevanje subvencij za razvojno dejavnost (podjetja, javne organizacije), za ohranjanje jezika in kulture (fizične osebe, pravne osebe, zavodi), subvencij, ki zagotavljajo samooskrbo in ohranjanje podeželja (kmeti) in še veliko več. Zakonit cilj razdeljevanja javnih sredstev zasebnim subjektom mora vedno slediti javnemu interesu. Ta se zagotavlja z izbiro vsebine, ki je v javnem interesu in tudi z zakonito izvedbo postopkov. Nadzor v upravnem postopku izvajajo organi druge stopnje, v okviru sodnega nadzora pa Upravna sodišča. Ker praksa kaže, da je v primeru te posebne vrste upravnih postopkov sodni nadzor edini, ki je na voljo, je učinkovitost te vrste nadzora nad delovanjem upravnih organov izrednega pomena. Učinkovitost sodnega varstva je odvisna od vrste in obsega sodnega nadzora ter pooblastil, ki jih imajo v zvezi z nadzorom tovrstnih aktov sodišča na voljo. Razloga za pomembnost učinkovitosti nadzora sta vsaj dva. Prvi je da gre pogosto za edino razpoložljivo pravno sredstvo, drugi pa da gre za edino obliko nadzora zasledovanja javnega interesa. Obseg sredstev, ki se na ta način iz javnih sredstev prenesejo na zasebne subjekte, pa zasebni interes po učinkovitem upravno-sodnem varstvu spremeni v interes vseh, ki ta sredstva preko davkov in dajatev vplačujemo v proračun.
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2019; Ogledov: 1742; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,25 MB) |
93. Socialna oskrba starejših oseb : diplomska nalogaValentina Puc, 2019, diplomsko delo Opis: Ko se rodi oseba, smo vsi veseli. Ko nekoga izgubimo, smo vsi žalostni. Ali kdaj pomislimo, kako bi lahko spremenili svoje življenje? Način življenja, v katerem živimo, je vsak dan bolj stresen. Dogaja se veliko nesreč. Veliko raziskav je že pokazalo, da so številke iz leta v leto bolj spremenjene – nekatere kažejo tudi v negativne smeri. Ljudje se premalokrat zavedamo, da bi lahko spremenili tempo življenja. Ali se kdaj vprašamo, kaj bo z nami, ko bomo starejši? Ali bo kdo poskrbel za nas?
Diplomska naloga, ki sem jo napisala opisuje in predstavlja možnosti, ki jih imamo ljudje, ko smo starejši. Velikokrat se ljudje znajdemo v situacijah, v katerih naenkrat postanemo odvisni od pomoči drugih. V nalogi sem opisala najboljše možnosti, do katerih imamo vsi pravice.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, socialna oskrba, Vaskularna demenca, Frontotemporalna demenca, Alzheimerjeva bolezen, pokojnine
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2019; Ogledov: 3438; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,09 MB) |
94. Razvoj aplikacije za spremljanje oddelka za preoblikovanje pločevin v industriji : diplomska nalogaMatej Klobučar, 2019, diplomsko delo Opis: Tovarna avtomobilov Revoz, d. d., je ena izmed največjih tovarn in največji izvoznik v Sloveniji. Tovarna je razdeljena na več oddelkov oz. departmajev, med katerimi je eden izmed osnovnih oddelek za preoblikovanje pločevin (presernica). V omenjenem oddelku je med drugim zelo pomembno spremljanje stanja delovanja oddelka za en delovni dan, saj se na ta način napravi realizacijo in poda morebitne izboljšave za nadaljnjo delo. Zaradi slabega delovanja načina pridobitve podatkov o delovanju oddelka je prineslo do izdelave aplikacije narejene s pomočjo orodja Microsoft Excel. Aplikacija je namenjena obdelavi podatkov, katere dobi na dnevni ravni. Ti so prikazani na različne uporabniku prijazne načine. Prav tako je proces pridobitve novih podatkov in predstavitve podatkov avtomatiziran s pomočjo skriptnega programskega jezika VBA v sodelovanju z oblačno storitvijo (OneDrive). Slednja skrbi za nalaganje in hranjenje podatkov v obliki poročila in na ta način daje možnost uporabniku, da ima dostop do njih kadarkoli in kjerkoli.
Ključne besede: digitalizacija, OneDrive, Microsoft Excel, Revoz, d. d., VBA
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2019; Ogledov: 2612; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,71 MB) |
95. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja : magistrsko deloMartina Kos, 2019, magistrsko delo Opis: Z uveljavitvijo GZ leta 2018, je jasno navedeno, kdaj se bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodil po skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem postopku. V skrajšanem ugotovitvenem postopku je udeleženec postopka le investitor gradnje, medtem ko so v posebnem ugotovitvenem postopku sodelovali tudi stranski udeleženci, ki imajo izkazan pravni interes za sodelovanje, glede na dolocbe GZ. Z novim GZ je zakonodajalec želel zmanjšati investicijska tveganja in zagotoviti vecjo pravno varnost investicijske namere, saj imajo bodoci investitorji možnost pridobitve predodlocbe, s katero si zagotovijo nameravano gradnjo, brez tveganja hitrih sprememb predpisov. Namen GZ pa je bila tudi odprava težav na podrocju pridobivanja soglasij, kar je rešil s prekvalifikacijo soglasij v mnenja. Združil pa je tudi integracijo gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja, s cemer naj bi se racionalizirali postopki, postali ucinkovitejši, s tem absolutno krajši, cenejši in bolj ekonomicni. GZ je tudi na novo dolocil stranske udeležence, ki imajo pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Zakon tudi omogoca legalizacije izvedenih gradenj pred njegovo uveljavitvijo in brez ustreznih upravnih dovoljenj. Vsaka takšna sprememba zakonodaje pa lahko v prakso prinese vecjo zmedo in zaradi njene nejasnosti vodi v odlocitve, ki za stranke velikokrat niso ugodne, zato te zoper njih uporabljajo tako redna kot izredna pravna sredstva. Ali je bil namen zakonodajalca po odpravi administrativnih ovir in skrajšanju ter poenostavitvi postopka pridobivanja upravnih dovoljenj na podrocju prostora dosežen, je še prezgodaj govoriti. Ko bodo leta 2021 v veljavo stopile vse dolocbe GZ kot tudi Zakona o urejanju prostora (ZUrepP-2), bo oceno lažje podati.
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2019; Ogledov: 3182; Prenosov: 217
Celotno besedilo (666,51 KB) |
96. |
97. Molk upravnega organa : diplomsko deloPetra Kovic, 2019, diplomsko delo Opis: Osrednja tematika tega diplomskega dela je molk organa v upravnem postopku. Pisanje se osredotoča predvsem na to, kaj lahko oseba kot stranka v upravnem postopku stori, če na odgovor s strani organa čaka dlje od predvidenega. Izvorna ideja molka organa temelji predvsem na zahtevi, da mora biti zagotovljeno pravno sredstvo, ki ga lahko stranke (v našem primeru udeleženci upravnopravnih razmerij) uporabijo ter tako varujejo in uresničujejo svoje pravice. Če stranka s strani pristojnega organa v predpisanem roku ne dobi odgovora, se mora v postopku aktivirati sama. To lahko stori po zakonsko urejeni podlagi, ki molčečnost organa sanira s fikcijo negativne odločbe. S pomočjo zbiranja literature, ki je bila doslej napisana na temo molka organa, deskriptivno in nato z združevanjem bistvenega za stranko, ki se v postopku sreča z molkom, v celovito sliko, so predstavljeni koraki, ki jim stranka v postopku pred upravnim organom lahko sledi, kadar pride do neodzivnosti organa, in sicer od molka na prvi stopnji do možnosti upravnega spora, če je to potrebno. Čas je nezanemarljiv dejavnik, še toliko pomembnejši, ko gre za varovanje pravic posameznikov ter javnih koristi, saj so posledice zamud lahko precejšnje. Zato je usmerjanje k odločitvam v razumnem časovnem okviru pomembna težnja, ki zagotavlja učinkovitejše varstvo pravic strank v postopkih ob dejstvu, da je za aktiviranje razpoložljivih mehanizmov potrebna angažiranost stranke same.
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2019; Ogledov: 2495; Prenosov: 187
Celotno besedilo (272,64 KB) |
98. Zastopanje stranke v upravnem postopku : diplomsko deloKaja Kranjec, 2019, diplomsko delo Opis: V upravnem postopku lahko kot stranka nastopa vsaka fizična ali pravna oseba, na zahtevo katere se začne postopek ali zoper katero teče postopek, stranke pa so lahko tudi drugi (skupina oseb itd.), če so ti lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Stranka je poleg organa oziroma uradne osebe nujni udeleženec upravnega postopka. Organ kot nadrejeni subjekt razmerja na podlagi pravil upravnega postopka avtoritativno odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Glavni namen upravnega postopka je zagotavljanje pravic in pravnih koristi posameznih strank do nadrejene institucije v upravnopravnem razmerju. Iz tega vidika je pomembno, da je vsaka stranka seznanjena s tem, kdaj ima možnost uveljavljati svoje pravice in obveznosti v upravnem postopku in kakšne so njene pravice na področju zastopanja. Stranka včasih ne more sama nastopati v postopku, ker nima procesne/poslovne sposobnosti ali stvarne legitimacije ali pa zgolj ne želi sama nastopati v postopku. V tem primeru stranka potrebuje zastopnika, ki v postopku deluje v njenem imenu. To so zakoniti zastopnik, začasni zastopnik, pooblaščenec in skupni predstavnik oziroma skupni pooblaščenec. V postopku pogosto sodeluje tudi stranski udeleženec, ki ima pravico udeleževati se postopka, če izkaže pravni interes. Namen diplomskega dela je analiza ustavnopravnega položaja in obstoječe zakonodaje in analiza obravnavanega področja. Jedro diplomskega dela obravnava stranke in njihovo zastopanje. Kot metodo raziskovanja v nalogi uporabljam teoretično deskriptivno metodo (opisno metodo) za pregled domače in tuje strokovne literature, metodo analize pri opredelitvi ustavnopravnega in zakonskega položaja stranke ter metodo sinteze pri oblikovanju sklepnih ugotovitev.
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2019; Ogledov: 3916; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,01 MB) |
99. Vročanje po Zakonu o splošnem upravnem postopku : diplomsko deloMaja Vukovič, 2013, diplomsko delo Ključne besede: upravni postopek, fizično e-vročanje, vročevalec, neuspela vročitev, javno naznanilo, posebni primeri vročanja, napake pri vročanju, ZUP, ZPP, ZKP
Objavljeno v ReVIS: 19.06.2019; Ogledov: 2603; Prenosov: 157
Celotno besedilo (940,94 KB) |
100. |
