141. Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev : diplomsko deloKatarina Cerle, 2017, diplomsko delo Opis: V sodobni družbi se velik pomen namenja socialni varnosti, za katero v večji meri skrbi država. Ustava RS določa, da je Slovenija pravna in socialna država, kar se izraža tako, da osebam, ki so potrebne pomoči, s socialnim varstvom zagotavlja socialnovarstvene storitve oziroma prejemke, med katere spadajo tudi pravice iz javnih sredstev. Kadar vstopamo v pravno razmerje z državo, govorimo o upravnopravnem razmerju, kjer organi oblasti odločajo v posameznih upravnih zadevah iz različnih upravnih področij po zakonsko predpisanem postopku. Splošen upravni postopek ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Postopek uveljavljanja pravic iz javnih sredstev spada med posebne upravne postopke, ki ga ureja specialni predpis, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Če ZUPJS določenega vprašanja postopka ne obravnava, se dopolnilno uporabi ZUP. Poleg postopkovnih določb oba zakona vsebujeta tudi temeljna načela, minimalne procesne standarde, ki morajo biti zagotovljeni strankam v vsakem postopku. Med temeljna načela spadata tudi pravna varnost in varstvo pravic strank v postopku. Predloženo diplomsko delo primerjalno predstavlja splošni upravni postopek (ZUP) in posebne postopkovne določbe ZUPJS. S primerjavo obeh postopkov je bilo ugotovljeno, da so načela pravne varnosti in varstva pravic strank s posebnimi postopkovnimi določbami ZUPJS ustrezno zagotovljena, saj le-ta zagotavljajo višji standard varnosti. Načelo pravne varnosti in varstva pravic pa seveda tudi zahteva, da se država oziroma njen zakonodajni organ odziva na družbene spremembe in potrebe svojih državljanov in temu ustrezno prilagaja tudi vsebino pravic in način njihovega uveljavljanja in zagotavljanja.
Ključne besede: socialna varnost, javna sredstva, upravni postopek, ustavne pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3531; Prenosov: 188
 Celotno besedilo (695,04 KB) |
142. Izključitev suspenzivnosti pritožbe v upravnem postopku : diplomsko deloVesna Burič, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem predstavila pomen izključitve suspenzivnosti pritožbe v upravnem postopku. Na začetku naloge sem najprej podala definicije in pravne podlage pritožbe, opisala institute pritožbenega postopka, suspenzivnost pritožbe in njeno izključitev. V nadaljevanju sem prikazala, kakšen poseg predstavlja izključitev suspenzivnosti pritožbe v upravnem postopku v temeljne človekove pravice in svoboščine, prikazala njeno dopustnost na podlagi prakse Ustavnega sodišča RS in zaključila nalogo s podanim primerom izključitve suspenzivnosti pritožbe v davčnem postopku. Pritožba v upravnem postopku je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Stranko v upravnem postopku naj bi zaščitila, ji omogočila pošten upravni postopek in zagotovila enakost v upravnem postopku. Načeloma naj bi suspenzivni oziroma odložilni učinek pritožbe, odlagal izvršitev posamičnega upravnega akta, dokler pritožbeni postopek ni zaključen. Vendar obstajajo tudi izjeme. Odložilni učinek pritožbe je mogoče izključiti, kar ima za posameznika določene posledice. Kakšne so te posledice in kako vplivajo na stranko v upravnem postopku, sem natančneje predstavila v nalogi. Pri svojem delu sem za postavitev osnove uporabila predvsem določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, posebnega področnega Zakona o davčnem postopku, Ustavo republike Slovenije in mednarodne pravne akte veljavne v naši zakonodaji.
Ključne besede: upravni postopek, pritožba, človekove pravice, davčni postopek, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3422; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,93 MB) |
143. Prostorsko načrtovanje in pravica do zdravega življenjskega okolja - primer vojaškega vadišča : magistrsko deloMihaela Smrdel, 2017, magistrsko delo Opis: Vsaka gradnja objektov, infrastrukture ali drugi posegi v prostoru morajo biti predhodno ustrezno načrtovani. Slednje mora biti izvedeno po predpisanih postopkih skladno z veljavno zakonodajo. Prostorsko načrtovanje je v javnem interesu, pri tem pa ločimo pristojnosti države in pristojnosti občin, katerim je tudi dana odgovornost,da s pripravo prostorskih načrtov zaščitijo svoje prebivalce pred neželenimi posegi v prostor. Takšni posegi bi lahko imeli negativne posledice in obenem pomenili grob poseg v pravico do zdravega življenjskega okolja, v primeru nujnih infrastrukturnih posegov pa je potrebno predvideti vse ukrepe za omilitev negativnih posledic. Posegi v prostor lahko pomenijo javno korist, obenem pa lahko močno prizadenejo okolje in posameznika, ki v tem okolju živi. Ključno dilemo postavlja vprašanje, ali sov postopkih sprejemanja prostorskih načrtov v zakonodaji že ustrezno urejene pravne norme in mehanizmi, da lahko učinkovito zaščitijo človekove pravice do zdravega življenjskega okolja. Proces sprejemanja prostorskega načrta omogoča zainteresirani javnosti seznanitev s postopkom in podajanje pripomb ter pobud.Osrednja tema naloge je prikazati, kako je zavarovana pravica do zdravega življenjskega okolja že v postopku samega prostorskega načrtovanja in ugotoviti, ali je slednje mogoče doseči s sodelovanjem občanov ter nosilcev urejanja prostora. Uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja je analizirano na primeru sprejema državnega prostorskega načrta za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna. Za kakovost življenja prebivalcev je varovanje okolja in zagotavljanje pravice do zdravega življenjskega okolja v okviru postopka prostorskega načrtovanja izjemnega pomena.
Ključne besede: pravica do zdravega življenjskega okolja, čezmerna obremenitev okolja
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2235; Prenosov: 150
Celotno besedilo (751,43 KB) |
144. Razvoj in prihodnost evropskega delovnega prava s poudarkom na modelu prožne varnosti : magistrsko deloAlenka Fic, 2009, magistrsko delo Ključne besede: prožna varnost, trg dela, fleksibilnost, varnost, vseživljenjsko učenje, Evropska unija, delovno pravo, socialna varnost
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2018; Ogledov: 2802; Prenosov: 136
Celotno besedilo (2,37 MB) |
145. |
146. Sodna presoja podzakonskih aktov : magistrsko deloKatja Sušnik, 2009, magistrsko delo Ključne besede: podzakonski predpisi, razbremenitev Ustavnega sodišča, učinkovitost (ustavno) sodne presoje, prenos abstraktne presoje na redno sodstvo, zahteva, pobuda, pravni interes, exceptio illegalis, ustavne spremembe, "spreminjanje" vloge ustavnega in rednega sodstva
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2018; Ogledov: 2539; Prenosov: 140
Celotno besedilo (5,83 MB) |
147. |
148. |
149. |
150. |
