131. Sentiment based classification of the web texts : doctoral dissertationJože Bučar, 2017, doktorska disertacija Opis: It has always been a challenging task to predict events in the near or distant future. People are interested in forecasting weather, earthquakes, floods, predicting economic, political and social changes, as well as the development of technology, sales products and sports outcomes. On the web, an enormous quantity of data is generated daily. We are practically deluged by all kinds of data - scientific, medical, financial, historical, health care, demographic, business, and other. Usually, there are not enough human resources to examine this data. However, from this chaotic cluster of data we strive to obtain valuable information, which may significantly impact strategic decisions of both business and individuals in the future. Predicting future trends and events has become easier and more efficient especially with the collaboration among scientists from various fields.
Sentiment analysis of web texts is an interesting and relevant research topic in this field. The aim of research described in this dissertation was to create specific language resources for sentiment analysis in Slovene, evaluate performance of sentiment based classification techniques and monitor the dynamics of sentiment, especially for the purpose of improving and contributing to computational analysis of texts in Slovene.
Here, we introduce the construction of Slovene web-crawled news corpora and a lexicon for sentiment analysis in Slovene. Besides their availability, we describe the methodology and the tools that were required for their construction. The corpora contain more than 250,000 documents with political, business, economic and financial content from five Slovenian media resources on the web that were published between 1st of September 2007 and 31st of January 2016. They include sentiment annotation on three levels of granularity: sentence, paragraph and document level. More than 10,000 of them were manually annotated as positive, negative or neutral. A Slovene sentiment lexicon, which is based on the annotated documents, contains more than 25,000 words with sentiment ratings,
and is the first of this kind for Slovene. In detail, we describe the construction of these language resources, the manual annotation process and its characteristics. All developed resources are publicly available under Creative Commons copyright license. We used the annotated documents to assess the sentiment classification approaches. Experimental performance evaluation of sentiment based classification techniques gives encouraging results. When classifying documents, in terms of time consumption and performance, the Multinational Naive Bayes and the Support Vector Machines approaches outperform the other classifiers. Also, consideration of smaller text segments, such as
sentences, improves the performance. Models achieve F1-score value of 97,85 % within the two-class (positive and negative) and 77,76 % within the three-class (positive, negative and neutral) document-level sentiment based classification. The sentiment analysis methodology was successfully used in the real-world applications for estimating the proportions of positive, negative and neutral news in the selected web media, and for monitoring the dynamics of sentiment. When estimating the proportions of positive, negative and neutral news, approximately half of the retrieved news is neutral. In general, the proportion of negative news is twice as high as the proportion of
positive news. The study of sentiment dynamics shows that sentiment is on average more explicit at the beginning of documents and loses sharpness towards the end.
Ključne besede: news corpus, sentiment analysis, lexicon, corpus linguistics, machine learning, document classification, monitoring sentiment dynamics
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 3568; Prenosov: 206
 Celotno besedilo (4,05 MB) |
132. Prosti preudarek v orožnem pravu : magistrsko deloMarko Grujičić, 2012, magistrsko delo Ključne besede: orožno pravo, prosti preudarek, diskrecija, nedoločeni pravni pojavi, načelo legalitete, načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti, načelo enakosti, orožje za varnost, ugotavljanje zanesljivosti
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 2738; Prenosov: 174
Celotno besedilo (872,09 KB) |
133. Učinkovitost in smiselnost aktivne politike zaposlovanja s poudarkom na javnih delih : magistrsko deloNatalija Šuntner, 2016, magistrsko delo Opis: Gospodarska kriza v EU je močno vplivala na povečanje brezposelnosti v državah Evropske unije. V okviru EU so se začrtale skupne smernice politike zaposlovanja, katere so države članice dolžne spoštovani in jih upoštevati pri nacionalni zakonodaji. Glavni namen te naloge je pregled in proučitev politike zaposlovanja, smernic in pravne ureditve. Ugotavljali smo ali APZ sledi zastavljenim ciljem. Podrobneje smo se osredotočili na izvajanje programa javnih del. Slovenija kot članica Evropske unije sledi smernicam in evropski strategiji zaposlovanja. Potrebno si je bilo začrtati prioritete pri reševanju problematike brezposelnosti in urejanju trga dela. Določene kategorije oseb so kljub iskanju zaposlitve prešle v dolgotrajno brezposelne osebe. Povečal se je delež starejših dolgotrajno brezposelnih oseb, oseb brez izobrazbe in mladih iskalcev zaposlitve. Na trgu dela je še vedno zaznati strukturno neravnovesje. V letu 2011 je Slovenija sprejela Zakon o urejanju trga dela, kateri je bil pozneje dopolnjen in spremenjen. Ukrep aktivne politike zaposlovanja so se začeli načrtovati za večletno obdobje, spremljati in vrednotiti. Vse bolj prehajajo v ospredje pred pasivno politiko zaposlovanja. V ospredje prihajajo predvsem tisti programi aktivni politike zaposlovanja, kateri so namenjeni dolgotrajno brezposelnim in najtežje zaposljivim osebam. Program javnih del je namenjen brezposelnim osebam, ki so več kot eno leto prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Brezposelnim osebam omogočijo ponovno socialno vključitev, pridobitev novih izkušenj, znanj. Vzbudijo tudi željo po dodatnem izobraževanju in morebitni menjavi poklica. Hkrati omogočajo razvoj lokalnega okolja in posledično tudi razvoj novih delovnih mest.Koristi javnih del smo podrobneje raziskovali na območju Območne službe Ptuj.
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 2451; Prenosov: 150
Celotno besedilo (4,93 MB) |
134. Uporaba markovskih verig v generiranju algoritmične kompozicije v programskem jeziku Pure Data : diplomska nalogaLorena Mihelač, 2015, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je ustvariti algoritem za ustvarjanje nove algoritmične kompozicije s pomočjo stohastičnega procesa, metode markovskih verig prvega in drugega reda ter programskega jezika Pure Data. Za podlago bosta uporabljeni dve MIDI-datoteki, avtorska skladba Etuda, prvi stavek iz Beethovnove Mondschein sonate ter pet glasbenih nizov. Pri ustvarjanju algoritmične kompozicije bosta preizkušena dva pristopa, in sicer samostojno računalniško generiranje algoritmične kompozicije ter interaktivno soustvarjanje algoritmične kompozicije, kar pomeni določeno poseganje avtorja v algoritem zaradi večje umetniške vrednosti ustvarjene skladbe.
Namen uporabe teh dveh različnih pristopov je v tem, da se ugotovi, koliko je pridobljeni primerek algoritmične skladbe lep/sprejemljiv/dober in kateri primerek algoritmične kompozicije je bolj sprejemljiv in zanimiv: primerek, ki ga je ustvaril stroj – računalnik ali primerek, ki je posledica soustvarjanja (človek in stroj – računalnik).
Ključne besede: algoritem, algoritmična kompozicija, markovske verige, Pure Data
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 3066; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,57 MB) |
135. Analiza samooskrbne pridelave v Sloveniji s poudarkom na kmetijah, vključenih v kmetijsko okoljske programe : magistrska nalogaMarina Pezdirc, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava samooskrbo v Sloveniji in to, koliko prispevajo k samooskrbi kmetijska gospodarstva, vključena v Kmetijsko okoljske programe v letu 2013, s poudarkom na prispevku k samooskrbi v jugovzhodni slovenski regiji. V uvodnem delu je obravnavana problematika doseganja zadostne prehranske samooskrbe. Osrednji del obravnava problem, koliko domača proizvodnja zadovoljuje domačo porabo na ravni statističnih regij, saj so ocene pridelave pomanjkljive. Ugotovila sem, da je bila v letu 2010 Slovenija 51,3-odstotno samooskrbovana in da kmetijska gospodarstva KOP prispevajo k samooskrbi le 10,7 odstotka. K samooskrbi prispevajo kmetijska gospodarstva KOP v jugovzhodni slovenski regiji le 7,2 odstotka. Največji prispevek k samooskrbi ima prireja mesa pri ekološkem in integriranem kmetovanju. Potrjuje se prva hipoteza, saj je samooskrba kmetij KOP v jugovzhodni slovenski regiji v letu 2013 nižja od 50 odstotkov. Na kmetijskih gospodarstvih KOP je bila v jugovzhodni Sloveniji v letu 2013 najboljša samooskrba z mesom (31,8 odstotka). To potrjuje drugo hipotezo. Potrjuje se tudi tretja hipoteza, saj v jugovzhodni Sloveniji pridelajo kmetijska gospodarstva KOP več integrirane kot ekološko hrane.
Ključne besede: pridelana hrana, samooskrba, kmetijstvo, jugovzhodna Slovenija, jugovzhodna slovenska regija, ekološko in integrirano kmetijstvo, kvantitativna analiza
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 2941; Prenosov: 185
Celotno besedilo (4,83 MB) |
136. Uvrščanje in diskretizacija mnogorazsežnih mikromrežnih DNA-podatkovij : doktorska disertacijaAndrej Kastrin, 2015, doktorska disertacija Opis: Tehnologija DNA-mikromrež je danes dostopna v vsakem bolje opremljenem biomedicinskem laboratoriju. Kljub dovršenosti postopkov je statistična analiza mikromrežnih DNA-podatkovij za statistika še zmeraj velik izziv. Mikromrežno podatkovje opišemo z matriko razsežnosti n p, kjer se vrstice matrike nanašajo na posamezne primere, stolpci pa na proučevane gene. Velja, da je n << p. Na osnovi analize geometrijskih lastnosti mnogorazsežnih podatkovnih objektov lahko pokažemo, da je v tem primeru podatkovni prostor zelo redek. Fenomenu praznega prostora se poskušamo izogniti z uporabo metod za krčenje podatkovne strukture. Empirična evidenca razkriva, da na področju statistične analize mikromrežnih DNA-podatkovij sistematična raziskava, ki bi proučevala vpliv metod za krčenje podatkovnih struktur, še ni bila opravljena. Prav tako ostaja odprto vprašanje smiselnosti diskretizacije mikromrežnih podatkov. V doktorski nalogi smo obravnavali tri problemske naloge. V prvem sklopu eksperimentov smo proučili kakovost različnih klasifikatorjev v nalogi uvrščanja primerov v dva vnaprej podana razreda. Uporabili smo nekatere najpogosteje uporabljene metode, kot so nevronske mreže, metoda najbližjih sosedov, klasifikacijska drevesa s slučajnimi gozdovi, metoda podpornih vektorjev, logistična regresija s kaznijo ter tri izpeljanke linearne diskriminantne analize (Fisherjeva, klasična in diagonalna). V drugi problemski nalogi smo analizirali vpliv metod za krčenje števila razsežnosti na uvrščanje. Podrobno smo proučili vpliv analize glavnih komponent in metode delnih najmanjših kvadratov na kakovost uvrščanja. V tretjem sklopu smo se ukvarjali s proučevanjem vpliva diskretizacije neodvisnih spremenljivk na uvrščanje. V analizo smo vključili nekatere najpogosteje uporabljene algoritme diskretizacije, kot so metode enake širine intervalov, enake zastopanosti intervalov, 1R, MDLP in ChiMerge. Eksperimente smo izvedli nad 37 realnimi DNA-podatkovji. Vpliv metode uvrščanja in izbire spremenljivk smo ovrednotili tudi nad sintetičnimi podatki. Izbor parametrov uvrščanja in ovrednotenje kakovosti uvrščanja smo opravili po shemi prečnega preverjanja. Kakovost smo izrazili s štirimi merami: točnostjo uvrščanja, občutljivostjo, specifičnostjo in ploščino pod ROC-krivuljo. Pri uvrščanju realnih mikromrežnih podatkovij se najbolje odreže logistična regresija s kaznijo, najslabše pa nevronske mreže. Nad sintetičnimi podatkovji po kakovosti izstopa metoda podpornih vektorjev. Med metodama krčenja podatkovne matrike glede na kakovost uvrščanja ni statistično značilnih razlik (z izjemo ploščine pod ROC-krivuljo). Med metodami diskretizacije se glede na uvrščanje najbolje odrežeta metodi MDLP in ChiMerge. Po našem védenju in dostopni empirični evidenci gre za prvo raziskavo na tako velikem številu mikromrežnih podatkovij.
Ključne besede: računska statistika, biostatistika, bioinformatika, strojno učenje, analiza DNA-mikromrež, uvrščanje podatkov, diskretizacija spremenljivk
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 3056; Prenosov: 152
Celotno besedilo (2,87 MB) |
137. Hitri prekrškovni postopek : kritična analiza normativne ureditveMatija Šafarić, 2016, magistrsko delo Opis: Po osamosvojitvi Republike Slovenije je mlada država potrebovala novo zakonodajo, ki bi bila sodobnejša in učinkovitejša. Eno večjih sprememb na pravnem področju je doživela prekrškovna zakonodaja, ko je bil sprejet nov sistemski zakon - Zakon o prekrških (ZP-1), ki je celovito prenovil področje prekrškov. ZP-1 je uvedel nove postopke odločanja o prekršku, nove institute in nove organe, ki odločajo v postopku o prekršku. Ena izmed značilnosti, ki jih je uvedel ZP-1 je t.i. hitri prekrškovni postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi. Tak postopek naj bi bil predvsem hiter, enostaven in učinkovit. Že takoj po sprejemu ZP-1 so se pokazale določene težave, tako pri izvajanju zakona, kot tudi njegovem tolmačenju, zato je bil ZP-1 od sprejema že (pre)večkrat spremenjen. Zaradi njegovega pogostega spreminjanja je prekrškovni postopek postal prezapleten in nejasen, tako za tiste, ki ga izvajajo, kot tudi za kršitelje. Namen magistrske naloge je pripraviti pregled materialnopravne in procesnopravne ureditve hitrega prekrškovnega postopka in skozi pregled ureditve podati kritiko hitrega prekrškovnega postopka ter kritiko prekrškovne zakonodaje z vidika uporabe v policiji. Kritična analiza normativne ureditve je narejena v luči policijskega dela in izhaja iz predpostavke, da pri prenovi prekrškovne zakonodaje niso bila upoštevana vsa pravna načela.
Ključne besede: prekrški, prekrškovni postopek, policija, policijski postopki, pravna načela, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 3795; Prenosov: 336
Celotno besedilo (1,10 MB) |
138. Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi : diplomsko deloLara Kodran, 2018, diplomsko delo Opis: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Ključne besede: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 12189; Prenosov: 755
Celotno besedilo (817,01 KB) |
139. Ustavni vidiki varstva zaposlenih pred nadlegovanjem na delovnem mestu (mobingom) : doktorska disertacijaDžemal Kočan, 2016, doktorska disertacija Ključne besede: mobing, delovna mesta, psihično nasilje, zaposleni, pravno varstvo, pravna ureditev, odškodninska odgovornost, spori, reševanje, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2758; Prenosov: 233
Celotno besedilo (2,64 MB) |
140. Upravni spor polne jurisdikcije : diplomsko deloKarina Škerl, 2016, diplomsko delo Opis: Upravni spor polne jurisdikcije predstavlja obliko sodnega nadzora (kontrole) nad delom uprave, ki pri svojem delovanju izdaja upravne odločbe. Sodni nadzor poteka ločeno od samega upravnega postopka in je zaupan neodvisnim sodiščem. Zaradi zagotavljanja varstva zakonitosti je pomembna kontrola sodišč nad delom upravnih organov, saj so sodišča pri svojem delu vezana na ustavo in zakone. Upravni spor polne jurisdikcije je namenjen izključno presoji upravnih aktov, ki temeljijo na subjektivnem konceptu, ki izhaja iz same Ustave, in za katerega je značilno, da mora tožnik dokazati nezakonitost odločbe in prizadetost pravno varovanega interesa. Glede na pooblastila sodišča ločimo spor o zakonitosti dokončnega upravnega akta, pri katerem sodišče presoja le zakonitost upravnega akta in ne njegove smotrnosti oz. primernosti (naknadno je potrebna meritorna odločitev o zadevi), za razliko od upravnega spora polne jurisdikcije, kjer je pristojnost sodišča širša in sodišče odloča o zakonitosti upravnega akta, ki ga v primeru nezakonitosti tudi odpravi in pri tem še meritorno odloči o upravni zadevi. Kot zadnja možnost učinkovitega varstva pravic posameznika se odraža v nadomestitvi upravne odločbe, saj ima odločba o upravnem sporu polne jurisdikcije neposredni učinek na pravno razmerje in predstavlja izvršilni naslov. Pri upravnem sporu polne jurisdikcije morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji o jasno določenem dejanskem stanju in vsebini tožbenega zahtevka, ki določa okvir, znotraj katerega odloča sodišče, ter zakonsko določene pogoje glede narave stvari. Problem se pojavi, ko upravno sodišče pri svojem odločanju posega v delovanje uprave, s tem ko prevzema upravno funkcijo, saj sodišče ni najprimernejši organ za presojanje javnega interesa, ki je opredeljen v zakonodaji. Zato je pomembno, da nadzorstvena funkcija sodišča ne konkurira upravni funkciji.
Ključne besede: upravni spor, upravni postopek, sodišča, sodne odločbe, človekove pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 5440; Prenosov: 312
Celotno besedilo (755,57 KB) |
