Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izbruh epidemije koronavirusa je prinesel izredno stanje in države po svetu postavil pred velik preizkus. Slovenija pri tem ni bila nikakršna izjema. Na hitro širjenje okužb so se države odzvale z uvedbo zajezitvenih ukrepov, katerih namen je bil čim hitreje in čim učinkoviteje preprečiti širjenje novega virusa, preprečiti razpad zdravstvenih sistemov, predvsem pa rešiti čim več življenj. V središču so bile človekove pravice, še posebej pravica do življenja, saj je bila ta najbolj ogrožena. Ukrepi, ki so jih v času izrednega stanja sprejele države, so morali imeti ustrezno pravno podlago, poleg tega pa so morali biti sorazmerni in časovno omejeni, saj se negativni učinki kateregakoli posega v človekove pravice in temeljne svoboščine stopnjujejo glede na čas trajanja. Magistrsko delo se osredotoča na situacijo v Sloveniji in na pravico do življenja v času epidemije. Opredelitvi pravice do življenja ter analizi pravne ureditve tako v slovenskem kot mednarodnem pravnem redu sledi retrospektiva dogodkov in okvirni pregled ukrepov zakonodajne ter izvršilne oblasti, ki so bili sprejeti s ciljem preprečitve širjenja okužb in zavarovanja javnega zdravja. Predstavljene so tudi zakonske možnosti, ki omogočajo sprejemanje zajezitvenih ukrepov. Na koncu so analizirane tri odmevnejše odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki so bile sprejete v času epidemije koronavirusa, sledi pa jim analiza ločenih mnenj ustavnih sodnikov.
Ključne besede: epidemija, koronavirus, pravica do življenja, Ustavno sodišče Republike Slovenije, sorazmernost, načelo legalitete
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 444; Prenosov: 31
Celotno besedilo (920,68 KB)

Opis: V začetnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na obravnavo človekovih pravic in predstavitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Opisali smo, kaj človekove pravice so, njihov zgodovinski nastanek ter kako so obravnavane v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. V nadaljevanju smo se osredotočili na predstavitev nastanka Evropskega sodišča za človekove pravice, kako deluje in kako poteka sodni postopek pred njim, in sicer skupaj z naravo sprejetih odločitev sodišča. V naslednjem poglavju smo se poglobljeno opredelili do Evropske konvencije o človekovih pravicah in njeni razlagi. Osrednji del magistrske naloge je osredotočen na obravnavo 2. in 3. člena EKČP, kjer smo skozi sodno prakso ESČP obravnavali sodbe, ki so bile izdane zoper Slovenijo in Hrvaško zaradi kršitve 2. in 3. člena EKČP. Z analizo primerov, ki so bili za Slovenijo in Hrvaško obremenilni, smo predstavili okoliščine primera ter situacije, ko je ESČP skozi svoja obširna naziranja spoznalo državi za krivi kršitev konvencijskih pravic. Na podlagi ugotovljenih situacij, ko je do kršitev 2. in 3. člena EKČP s strani Slovenije in Hrvaške prišlo, smo v zaključnem delu magistrske naloge napisali, kako se državi soočata z možnimi rešitvami in sprejetimi ukrepi, da nadaljnjih kršitev ne bi več bilo. V zaključnem delu magistrske naloge smo v sklepu povzeli svoje ugotovitve glede na predhodno zastavljene hipoteze. V prilogo smo dodali besedilo Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pritožbeni obrazec, saj je namen magistrske naloge tudi v tem, da pomaga posameznikom pri vložitvi pritožbe na ESČP.
Ključne besede: človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Hrvaška, Evropska konvencija o človekovih pravicah, pravica do življenja, pravica do prepovedi mučenja
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2023; Ogledov: 576; Prenosov: 67
Celotno besedilo (3,46 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Soočanje s stigmo in diskriminacijo pri nalezljivih boleznih HIV in COVID-19 smo se poskušali dotakniti vsebin, povezanih s stigmo in diskriminacijo pri aktualni nalezljivi bolezni COVID-19 in HIV oziroma zakaj sploh prihaja do omenjenega pojma. Skušali smo se sklicevati na domače in tuje doktrine, pravne vire ter tudi na mednarodne instrumente s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer gre v ospredju za soočanje s stigmo in diskriminacijo. Z raziskavo bomo poskušali ugotovili, kaj je potrebno še narediti, da bi bil dostop do zdravstvenih storitev za vse enakovreden in da ljudje, ki se počutijo stigmatizirani, ne bi imeli tega strahu. Med drugim tudi strahu pred samim testiranjem. Nenazadnje tudi testiranje na koronavirusno bolezen daje določene stigme pred, med in po ozdravitvi. »Odvzame« se jih iz družbe, se jih izolira in s tem posledično postavi v drugačen položaj. Pri nekaterih strah izhaja že iz ugotovitve/potrditve, da so pozitivni na COVID-19. Verjetno se jim ob omenjenem poraja veliko vprašanj, na katere kljub vsemu nimajo odgovora. Nenazadnje gre tukaj tudi za nek psihološki vidik. Vsled temu je bila skozi celotno delo pozornost usmerjena v zgodovinski potek in razvoj nalezljivih bolezni, saj nas je zanimalo, ali sta si omenjeni nalezljivi bolezni podobni, obstajata kakšni sinergiji, povezavi. Zanimalo nas je tudi, kakšne so razlike med dvema nalezljivima boleznima HIV in COVID-19 in ali je stigma bolnikov z nalezljivo boleznijo obravnavana enako kot v preteklosti. Osredotočili smo se na spremljanje zakonske ureditve treh EU držav (Španija, Francija, Nemčija) in naredili analizo spremljanja okuženih ljudi s HIV. Zanimalo nas je, ali se trend obolelih zvišuje ali znižuje oziroma kako je poskrbljeno za ljudi, ki se soočajo z nalezljivo boleznijo.
Ključne besede: HIV, COVID-19, nalezljive bolezni, stigma, diskriminacija
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 614; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: »Odvzem otroka staršem in posledična namestitev drugam je eden najbolj radikalnih ukrepov države, ki nepovratno zareže v družinska razmerja in praviloma pusti trajne posledice.« Diplomsko delo se osredotoča na dogodke dne 30.3.2016. Mladoletna dečka, stara tri in pet let, sta bila iz vrtca odpeljana v rejništvo k neznani družini. V vrtec ju je zjutraj pripeljala babica, pri kateri sta živela od 25.12.2015. njuno mati je oče za božič ubil. Odvzem otrok, ki ga je izvršil Center za socialno delo Velenje, in namestitev v neznano rejniško družino sta tako sprožila vrsto sodnih postopkov, nekateri trajajo še danes. Naloga in namen predmetnega diplomskega dela sta podati kritično oceno zgoraj opisanega odvzema, ki ga je izvedel CSD Velenje. Temo bom raziskovala z vidika kvalitativnih metod, osredotočila pa se bom na analizo sekundarnih virov. Kot raziskovalna vprašanja, ki predstavljajo rdečo nit celotne pripovedi, sem postavila vprašanje o zakonitosti dotičnega odvzema, ki je bil v pristojnosti CSD Velenje, njegovo nujnost v tem določenem primeru, urejenost rejništva z vidika namestitve otrok pri starih starših pri nas in aktualno dogajanje v zadevi. V zaključnem delu naloge podajam odgovore na zastavljena vprašanja, do katerih sem prišla z lastnim delom in raziskovanjem virov, tako v teoretičnem kot v praktičnem delu diplomske naloge.
Ključne besede: družinsko življenje, rejništvo, otroci, stari starši, Center za socialno delo Velenje
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 518; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,03 MB)

Opis: Živeti dostojno življenje pomeni živeti brez revščine in opravljati dostojno delo. To so temeljne človekove pravice in bi morale biti spoštovane po vsem svetu, tudi v dobavni verigi podjetij, a žal vedno ni tako. Iz tega razloga so sprejete mednarodne konvencije, sporazumi, deklaracije o varstvu človekovih pravic. Združeni narodi so sprejeli Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, OECD je prav tako sprejel več smernic, ki narekujejo gospodarskim družbam kako poslovati in spoštovati človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic pomeni, da je treba preverjati tudi svoje dobavne verige, ali spoštujejo človekove pravice, da tudi ne škodujejo okolju, zato se je pojavila ideja skrbnega pregleda dobavnih verig. Nekatere države so že sprejele zakone o skrbnem pregledu na nacionalni ravni, npr. Nemčija in Francija. Tudi Evropska unija je po obsežni študiji ugotovila, da bo potrebno sprejeti enotno zakonodajo na tem področju. V sklopu tega je bila predlagana direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in sprememb Direktive (EU) 2019/1937. V pričujoči nalogi se sprašujemo o možnostih, da Slovenija sprejme svojo zakonodajo glede skrbnega pregleda dobavne verige. To bi bilo po eni strani razumljivo po sprejetju Akcijskega načrta, ki ga je Slovenija sprejela na podlagi Smernic Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Po drugi strani pa ugotavljamo, da glede na to, da proces predlagane evropske direktive dobro napreduje, bi bilo za državo, kot je Slovenija, razumno, da se osredotoči, da vpliva na oblikovanje le-te; in se pri tem zavzame za rešitve, ki predvsem malim in srednje velikim podjetjem prinašajo karseda malo dodatnih stroškov ter uvajajo enostaven sistem. Po sprejetju direktive v EU pa Slovenija prilagodi svoj pravni red tako, da bo dosegala cilje direktive. Ker se tako Direktiva, kot tudi slovenski Akcijski načrt, naslanjata na Smernice Združenih narodov, ocenjujemo, da to ne bo zahtevna naloga. Ta bo veljala za celotno Evropsko unijo in bo skozi moč evropskega gospodarstva lahko pomembno vplivala na doseganje višjih standardov človekovih pravic v tretjih državah in v dobavnih verigah vsepovsod po svetu.
Ključne besede: človekove pravice, gospodarstvo, skrbni pregled, dobavne verige, poslovanje, spoštovanje človekovih pravic, okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 520; Prenosov: 59
Celotno besedilo (929,54 KB)