61. |
62. Informalno učenje v poslovnem okolju : diplomska nalogaKatja Darovec, 2016, diplomsko delo Ključne besede: informalno učenje, učenje na delovnem mestu, izkustveno učenje, kompetence, intelektualni kapital, psihološki kapital, identiteta, skuposti prakse
Objavljeno v ReVIS: 20.08.2021; Ogledov: 921; Prenosov: 66
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
63. Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeKatja Godnič, 2013, diplomsko delo Opis: Podjetje brez zaposlenih je mrtvo. Podjetje brez zadovoljnih zaposlenih ne funkcionira, kot bi
moralo. Iz navedenega dejstva izhaja naše področje raziskovanje te naloge. V delu smo
obravnavali dimenzije zadovoljstva zaposlenih in organizacijske klime, ter kako zaposleni
občutijo svoje zadovoljstvo in organizacijsko klimo v podjetju X.
Ker so nas zanimale razširitev znanja s področja organizacijske klime in zadovoljstva
zaposlenih, povezanost med navedenimi dejavniki ter osvetlitev preučevanega področja še na
praktičnem primeru, smo nalogo razdelili na več delov. Najprej smo v nalogi teoretično
osvetlili ključne pojme pri obravnavanju organizacijske klime in značilne lastnosti, ki vplivajo
na zadovoljstvo zaposlenih ter organizacijsko klimo. V empiričnem delu naloge smo
ugotavljali, kako dimenzije (medosebni odnosi, komunikacije med zaposlenimi, vodenje,
delovne razmere) vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in organizacijsko klimo v podjetju X. V
ta namen smo uporabili strukturiran intervju, ki smo ga izpeljali s sedmimi zaposlenimi v
podjetju X.
Teoretične razlage se z našimi ugotovitvami strinjajo in dopolnjujejo, namreč rezultati so
pokazali,, da so v podjetju X medosebni odnosi, komuniciranje med zaposlenimi in delovne
razmere najpomembnejši dejavniki zadovoljstva zaposlenih in organizacijske klime, zaposleni
pa dajo tem elementom največji poudarek za svoje zadovoljstvo in posledično organizacijsko
klimo.
Rezultati, ki smo jih dobili, so pokazali, da so zaposleni v podjetju X zadovoljni,
organizacijska klima v podjetju X pa je ugodna in zaželena.
Ključne besede: medosebni odnosi, komunikacija, vodenje, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1687; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,21 MB) |
64. Aspergerjev sindrom in kognitivno vedenjska terapija : diplomska naloga visokošolskega strokovnega programa 1. stopnjeKatja Šalkovič, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je namenjeno spoznavanju Aspergerjevega sindroma in njegovih značilnosti
v navezavi s kognitivno vedenjskim pristopom.
V prvem delu diplomskega dela smo uvodoma predstavili spekter avtističnih motenj in kratko
zgodovino avtizma. Tukaj se je skozi zadnja leta spreminjalo marsikaj, od samega
pojmovanja motnje do različne etiologije. Sledi bolj obsežno poglavje, ki je namenjeno
Aspergerjevem sindromu in njegovim ključnim značilnostim. S pomočjo podatkov, ki smo jih
zbrali v strokovni literaturi, v prvem delu opišemo glavne specifike spektra avtističnih motenj
in Aspergerjevega sindroma. Ta teoretična spoznanja so primerjana z življenskimi izkušnjami
oseb z Aspergerjevim sindromom in njihovimi sorodniki. V sklopu tega dela je izpostavljen
tudi pomen diagnoze in zgodnje obravnave, ki se je izkazal za ključno, ko govorimo o
kvaliteti življenja osebe z Aspergerjevim sindromom..
V drugem delu diplomske naloge se osredotočamo na kognitivno vedenjsko terapijo in v
uvodu opišemo njene principe in glavne značilnosti ter cilje tega pristopa. Večjo pozornost v
tem delu je posvečena sami navezavi med Aspergerjevim sindromom in kognitivno
vedenjskim pristopom, ter modifikaciji tehnik uporabnih za obravnavo osebe z Aspergerjevim
sindromom. V nadaljevanju je predstavljena obravnava, kako se zmanjša moteče motnje in
čimbolj izboljša posameznikovo funkcioniranje. Eno izmed podpoglavij je namenjeno tudi
pomembnosti družine in kognitivno vedenjske terapije. Praksa je namreč pokazala veliko
navezavo med njima. Zadnji večji sklop je namenjen sklepu, kjer so povzete vse pomembne
ugotovitve diplomskega dela.
Ključne besede: avtistične motenje, Aspergerjev sindrom, zgodnja obravnava, kognitivno vedenjska terapija, modifikacija tehnik, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1125; Prenosov: 94
Celotno besedilo (686,59 KB) |
65. Slovensko priznanje Palestine : diplomsko deloKatja Grudnik, 2021, diplomsko delo Opis: Z reševanjem bližnjevzhodne krize in posledično s priznanjem neodvisne palestinske države se mednarodna skupnost ukvarja že vse od leta 1947. Mednarodna skupnost je načeloma vprašanje palestinske in izraelske državnosti rešila že v resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov leta 1947 v ločitvenem načrtu. Le-tega pa palestinska stran skupaj z arabskimi zavezniki ni sprejela. Prišlo je do ustanovitve Izraela, Palestinci pa so v nadaljnjih desetletjih samo izgubljali ozemlje, ki je bilo predvideno za njihovo neodvisno državo že v ločitvenem načrtu. S formalnimi priznanji palestinske države so države pričele leta 1988 po razglastivi Palestine kot neodvisne države s strani PLO. Do današnjega dne je državo Palestino priznalo že 138 držav članic OZN. Glavni problem je Izrael, ki tega ni storil. Izpostaviti velja, da je Palestino priznalo le 8 držav iz Evropske unije. S problemom priznanja Palestine pa se je v zadnjih 20 letih ukvarjal tudi slovenski parlament oz. njegov odbor za zunanjo politiko. Obravnaval je več pobud za priznanje palestinske države, vendar do konkretnega priznanja še ni prišlo. Ob tem je bila ugotovljena tudi zakonska pomanjkljivost, saj v slovenski zakonodaji postopek za priznanje novih držav ni natančno urejen. V dosedanji parlamentarni praksi priznavanja novih držav je iniciativa bila vedno podana s strani izvršilne veje oblasti oz. vlade. V primeru pobud za priznanje Palestine pa so kot predlagatelji nastopali poslanci oz. poslanske skupine. Vlada RS zagovarja priznanje Palestine, vendar ob primernem času in koordinirano z ostalimi državami članicami EU ter na ustaljen način
Ključne besede: suverenost, priznanje države, Palestina, Izrael, neodvisnost
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 2058; Prenosov: 472
Celotno besedilo (2,41 MB) |
66. Vpliv čustvene inteligence vodje na komuniciranje in zaupanje v timu : magistrska nalogaKatja Dumenčič, 2015, magistrsko delo Opis: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in
njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi
komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med
čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem
in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z
načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri
so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci.
Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter
empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri
vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena
inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben
dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno
inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose.
Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako
ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne
analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na
komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v
timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz
neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko
dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Ključne besede: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1116; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,70 MB) |
67. Razkritje homoseksualnosti pred samim seboj in v družinski sferi : magistrska nalogaKatja Bošnak, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela, kjer sem v prvem delu raziskala
in razložila koncepte in razlage homoseksualnosti in njenega historično družbenega okvirja.
Predstavila sem tudi koncept identitete, kjer sem ločila osebno in družbeno, razložila pa sem
še koncept homoseksualna spolna identiteta po znanih teoretikih kot so V. Cass in K. Plummer.
Nadalje sem predstavila proces razkritja, proces razkritja po Romanu Kuharju, coming outa
pred samim seboj in v družini, pa tudi razkritje partnerske zveze, razkritje pred prijatelji in v
delovni sferi. Dotaknila sem se tudi heteronormativnosti, nasilja v družinski sferi, homofobije
in homofobičnih dejanj, ki so lahko velike ovire na poti do razkritja. Dodala sem še koncept
Marshalla, ki predstavlja ovire na poti do razkritja. Sledi empirični del. Naredila sem
kvalitativno raziskavo, kjer je sodelovalo deset že razkritih gejev in lezbijk. S strukturiranim
intervjujem, ki ima vprašanja odprtega tipa, sem želela izvedeti več o razkritju, in sicer kako
poteka razkritje, kaj vse prinaša s seboj in kaj to za homoseksualno osebo pomeni; s kakšnimi
težavami, stiskami in dilemami so se spopadali, ko so se razkrili doma, pred prijatelji in v
delovni sferi; kakšna je bila dinamika razkritja istospolne partnerske zveze in kako so s svojo
(isto)spolno identiteto pomirjeni danes.
Ključne besede: homoseksualnost, razkritje, istospolna partnerska zveza, heteronormativnost, homofobija
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1021; Prenosov: 154
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
68. Spremembe nakupnih navad pri nakupu oblačil v času epidemije covida-19Lea Uršič, 2021, diplomsko delo Opis: Glavni namen diplomske naloge je bil raziskati spremembe nakupnih navad pri nakupu oblačil v času epidemije covida-19. Epidemija je s seboj prinesla številne spremembe, na katere so se potrošniki morali prilagoditi. Ena od sprememb zadeva tudi nakup oblačil, saj so bile trgovine z oblačili v času epidemije daljše obdobje zaprte in je bilo nakupovanje preko spleta edina možna opcija.
V empirični raziskavi smo s pomočjo spletne ankete raziskali, kako so se pri slovenskih potrošnikih v času epidemije in v spremenjenih okoliščinah spremenile nakupne navade oblačil. Ugotovili smo, da so potrošniki v času epidemije oblačila nakupovali redkeje ter za njih zapravili manj denarja kot običajno, po epidemiji pa se nameravajo vrniti k starim nakupovalnim navadam. Potrošnikom so najpomembnejši dejavniki nakupa oblačil kvaliteta, cena in vrednost za denar. Ti dejavniki so v času epidemije postali še pomembnejši. Prednosti spletnega nakupovanja potrošniki vidijo predvsem v prihranku časa in boljši cenovni ponudbi, največjo slabost pa v nemožnosti pomerjanja oblačil in pomanjkanju informacij. Za prodajalce oblačil so ti izsledki lahko v pomoč pri pripravi prave ponudbe in učinkovitih trženjskih aktivnosti.
Ključne besede: potrošnik, nakupne navade, nakupne navade oblačil, sprememba nakupnih navad, spletno nakupovanje, spletna trgovina, koronavirus, epidemija, covid-19
Objavljeno v ReVIS: 16.07.2021; Ogledov: 2140; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,37 MB) |
69. Zvestoba uporabnikov podjetja Telemach. Opredelitev, analiza in priporočila.Maja Koščak, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali dejavnike zvestobe (kakovost storitev, izpolnitev pričakovanj, splošno zadovoljstvo, uporabniško izkušnjo in ceno storitev) uporabnikov podjetja Telemach. Cilj diplomskega dela je podrobneje analizirati, kako posamezni dejavniki vplivajo na lojalnost uporabnikov. Izkazalo se je, da cena ni ključni dejavnik.
Z anketo smo potrdili hipotezo, da uporabniki, ki vsaj en dejavnik zvestobe ocenijo z nadpovprečno oceno, dosegajo nadpovprečno zvestobo.
Z analizo smo ovrgli tretjo hipotezo, saj se je izkazalo, da vsi uporabniki, ki so z nadpovprečno oceno ocenili vsaj dva dejavnika zvestobe, niso tudi najzvestejši uporabniki.
Eno ključnih priporočil za povečevanje zvestobe je ohranjanje neposrednega stika z uporabniki. Zaradi raznolikosti storitev podjetja in potreb uporabnikov bo moralo podjetje Telemach najti način, kako s posameznim uporabnikom vzpostaviti komunikacijo, ki bo omogočala hitre povratne informacije o zadovoljstvu s storitvami in čim hitrejši odziv podjetja s prilagoditvijo storitev.
Ključne besede: zvestoba, uporabniki, Telemach, cena, zadovoljstvo, telekomunikacije, internet, televizija, mobilna telefonija
Objavljeno v ReVIS: 16.07.2021; Ogledov: 1063; Prenosov: 72
Celotno besedilo (875,54 KB) |
70. Mediacija kot oblika alternativnega reševanja sporov : diplomsko deloKatja Krančič, 2020, diplomsko delo Opis: Spori so pogosto zapleteni v pravnem smislu, vedno pa so posledica porušenih odnosov med ljudmi. V mediaciji lahko tako stranke rešijo konkretni pravni spor, hkrati pa tudi izboljšajo medsebojne odnose in zmanjšajo možnosti zaostrovanja sporov v prihodnje. V procesu mediacije igra pomembno vlogo nevtralna oseba, mediator, ki pomaga strankam, da dosežejo sporazum. Proces mediacije je neformalen, prostovoljen in zaupen. Zaradi vseh teh prednosti se v zadnjem času vse več strank odloča, da bodo spor reševale s pomočjo tega postopka. Rešitev mediacije pa je lahko tudi brez pravnih elementov, kar pomeni, da se lahko zaključi z obžalovanjem, moralno zavezo ali opravičilom. Za mediacijo so primerni vsi spori, kar pomeni, da se postopki mediacije izvajajo v vseh sporih iz gospodarskih, delovnih, civilnopravnih, družinskih in drugih premoženjskopravnih razmerij ter v drugih sporih, kadar to ustreza naravi razmerja. Ravno zaradi fleksibilnega postopka, mediacija ni omejena na formalnost, kot to velja za sodni postopek. Stranki glede na svoje interese tudi po končani mediaciji dogovor zapišeta v primerni obliki. Zaradi tega, so rešitve dolgotrajneše in trdnejše. Znano je namreč tudi, da se ljudje bolj držijo dogovorov, ki so se jim zavezali sami, kot pa s strani sodišča določenim obveznostim. Skozi diplomsko delo so izpostavljene najbolj pomembne lastnosti mediacije, osredotočila sem se izključno na preučevanje mediacije, kot oblike alternativnega reševanja sporov. Namen diplomskega dela je tako večja informiranost javnosti o tej obliki alternativnega reševanja sporov.
Ključne besede: mediacija, alternativno reševanje sporov, postopki, mediatorji, spori, delniško pravo
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2021; Ogledov: 1277; Prenosov: 77
Celotno besedilo (693,41 KB) |
