1641. |
1642. |
1643. |
1644. URGENTNA STANJA V PALIATIVNI OSKRBINeža Kastelic, 2023, ni določena Opis: Izhodišča: Paliativna oskrba je novo področje, ki se mu v zadnjih letih namenja vse več pozornosti. Urgentno stanje v paliativni oskrbi je specifično in zelo občutljivo področje, ki potrebuje natančnejše smernice, kako ravnati. V svoji osnovi, ciljih in ukrepih paliativna in urgentna medicina nimata veliko skupnih točk, nedvomno pa imata mnogo skupnih pacientov, zato je povezovanje znanja in medsebojno sodelovanje ključno. Namen raziskave je bil raziskati urgentna stanja v paliativni oskrbi.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz nekaterih podatkovnih baz.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 6 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na nujni medicinski pomoči. Ugotovili smo, da so intervjuvanci željni dodatnega znanja, ki bi jim pomagalo pri obravnavi urgentnega stanja na terenu. Paliativnih pacientov je na terenu veliko, zaradi slabo organizirane paliativne oskrbe in paliativnega tima pa velik delež bremena prevzemajo svojci in zaposleni zdravstveni delavci na nujni medicinski pomoči.
Razprava: Paliativna bolezen je vsaka neozdravljiva bolezen, ki lahko doleti kogarkoli. Zmotno je prepričanje, da je paliativna oskrba namenjena samo starejšim. Paliativni pristop obravnave pacienta podpira celostno obravnavo človeka z njegovimi fizičnimi, psihološkimi, duhovnimi in socialnimi potrebami. V kvalitetno paliativno obravnavo so vključeni tudi svojci, ki potrebujejo pomoč med oskrbo obolelega, kot tudi po smrti bližnjega.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, paliativna bolezen, mobilni paliativni tim
Objavljeno v ReVIS: 03.01.2024; Ogledov: 1930; Prenosov: 42
 Celotno besedilo (896,38 KB) |
1645. |
1646. |
1647. Etični in pravni vidiki nadomestnega materinstva : magistrsko deloIvana Hodak, 2023, magistrsko delo Opis: V rimskem pravu je veljala domneva, da je mama otroka ženska, ki otroka rodi. Z razvojem novih reproduktivnih tehnologij in možnostjo zunajtelesne oploditve ta domneva v mnogih državah ne drži več. Nove reproduktivne tehnologije posameznikom, ki otroka ne morejo ali nočejo imeti po naravni poti, omogočajo alternativne možnosti pridobitve otroka. Ena od možnosti je tudi nadomestno materinstvo, ki je za mnoge edini način, da postanejo starši. Nadomestno materinstvo je pogodbeno razmerje, s katerim se nadomestna mati zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu prepustila nameravanim staršem. Nadomestno materinstvo je kompleksen pojav, ki ustvarja nove oblike družin in družinskih razmerij. Realnost postopka pridobivanja otrok z nadomestnim materinstvom sproža mnoga etična, pravna, sociološka, družbena in medicinska vprašanja. Z razmahom pojava nadomestnega materinstva se širi tudi praksa čezmejnega nadomestnega materinstva, ki je precej nepregledna, zato se pogosto izvaja nestrokovno, neetično in nezakonito. Nadomestno materinstvo na svetovni ravni ni enotno urejeno. Prav zaradi kompleksnosti instituta nadomestnega materinstva in vseh dilem, ki izhajajo iz njega, pa je potreba po nacionalni in mednarodni ureditvi vse večja. V prihodnje bo potrebno sprejeti mednarodni pravni akt, ki bo nadomestno materinstvo urejal celostno, enovito ter na vseh ravneh. V magistrskem delu so zbrane in analizirane obstoječe teorije in ugotovitve dosedanjih znanstvenih in strokovnih raziskav etičnih, pravnih, socioloških, družbenih ter medicinskih vidikov nadomestnega materinstva. Predstavljena je pravna ureditev instituta nadomestnega materinstva na nacionalni in mednarodni ravni. Analizirani so primeri, ki so jih obravnavala nacionalna in mednarodna sodišča. Magistrsko delo predstavlja tudi predlog regulacije instituta nadomestnega materinstva.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestna mati, nameravani starši, otrok, starševstvo
Objavljeno v ReVIS: 29.12.2023; Ogledov: 1797; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,26 MB) |
1648. Uporaba procesa projektnega managementa pri razvoju zdravstvene infrastrukture : primer nabave medicinske opremeIrena Kodrič, 2023, magistrsko delo Opis: Težave z zdravstveno infrastrukturo so v Sloveniji v primarnem zdravstvu že več let. Stavbe so zastarele, oprema izrabljena. Uničenih je 85 % infrastrukture, zato je treba planirati dolgoročno. Iztrošenost opreme je rezultat premajhnega vlaganja v infrastrukturo v zadnjih desetletjih. V magistrskem delu bomo s študijo primera – nabava medicinske opreme v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana – preučili dosedanji način izvajanja javnih naročil medicinske opreme v Sloveniji v okviru bolnišnic in pokazali, da se lahko na področju nabav medicinske opreme, ki se financirajo iz javnih sredstev Republike Slovenije, izboljšata uspešnost in zakonitost nabav medicinske opreme, v kolikor uporabljamo procese projektnega managementa. Javna naročila veljajo za zelo pomemben del slovenskega trga, saj predstavljajo velik del financ v državnem proračunu Republike Slovenije. Prikazali bomo projektni management in njegovo praktično uporabo, kaj je projekt, njegov namen in cilj, kateri so najbolj značilni udeleženci projekta, neuspehi in vzroki, predstavili bomo uporabo 47 logičnih procesov vodenja projekta. Pisali bomo tudi splošno o zdravstveni infrastrukturi, razvoju, javnih naročilih v zdravstvenem sektorju, skupnih javnih naročilih v zdravstvu, javnih naročilih z vidika ponudnika in naročnika, opredelili bomo pojem javna naročila, zakonodajo o javnem naročanju, postopke javnih naročil, ugotoviti bomo poskušali, ali sistem javnih naročil v zdravstvu zasleduje cilje javnih naročil v celoti.
Ključne besede: zdravstvena infrastruktura, medicinska oprema, nabave, dobavitelj, projekt, zdravstvo, javno naročanje
Objavljeno v ReVIS: 29.12.2023; Ogledov: 1253; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,94 MB) |
1649. Kakovost bivanja in vpliv financ na upokojence- študija primera v javnem in zasebnem domu starejših občanovIndira Horozović, 2023, ni določena Opis: Slovenija se spopada s problematiko staranja prebivalstva, ki po uradnih podatkih kaže, da se bo vsako leto delež starejših povečeval vse do leta 2100, ko naj bi bil delež starejših, ki so stari 65 let ali več, kar več kot 32 % prebivalcev Slovenije. Pred leti so glavno problematiko predstavljale čakalne dobe, sedaj je situacija obratna, in sicer prosta mesta v domovih so, vendar primanjkuje kadra, zato nekateri domovi ne morejo sprejemati novih stanovalcev, medtem ko je izbira zasebnih domov bistveno dražja kot javni dom. Različne negativne komentarje o zasebnih domovih lahko zasledimo v medijih, pri čemer trdijo, da bistvene razlike med javnimi in zasebnimi domovi ni, da zasebni domovi služijo le sebi v prid. Zato smo na podlagi raziskovalnega dela raziskali in ugotovili dejansko kakovost bivanja in finančni vidik v javnem in zasebnem domu ter raziskali, da so stanovalci, osebje in družinski člani iz zasebnega doma bolj zadovoljni z bivanjem in oskrbo kot udeleženci raziskave v javnem domu. Zasebni dom starejših občanov je dražji od javnega doma zato, ker javnim domovom nepremičnino za izvajanje dejavnosti zagotovi država, medtem ko si jo morajo zasebni domovi zagotoviti sami, vendar imajo stanovalci enake pravice kot v javnem domu, torej razlik ni. Stanovalci, ki bivajo v javnem domu, bi si želeli bivati v zasebnem, vendar je ključna težava denar oziroma finančno stanje, saj si s pokojnino in s pomočjo družine še vedno tega ne morejo privoščiti. Sodobna družba postaja vse bolj kulturno raznolika. »Državljanov Slovenije manj, tujih državljanov več« je dokaz, da se bodo morali domovi za starejše v sklopu dejavnosti, ki jih izvajajo, udeleževati delavnic glede medkulturnih razlik in medkulturne komunikacije, z učenjem tujih kultur z vidika navad, običajev, prehrane, glasbe itd.
Ključne besede: kakovost bivanja, finance, javni dom, zasebni dom, staranje prebivalstva, boljši pogoji, medkulturnost.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2023; Ogledov: 1015; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,14 MB) |
1650. |
