161. |
162. Vpliv rusko-ukrajinske krize na cene pasjih briketov v SlovenijiSnežna Štefanič, 2025, diplomsko delo Opis: Industrija ljubljenčkov, njihove hrane in različnih dodatkov se zaradi njihovega vse večjega števila stalno razvija in narašča. Na trgu se pojavljajo novi izdelki, povpraševanje se zvišuje. Ključni dogodek leta 2022, ki je povzročil zasuk, je rusko-ukrajinska vojna, ki je le v nekaj tednih popolnoma spremenila življenja ljudi, predvsem pa prizadela celotno gospodarstvo, ki še danes čuti njene posledice. Rusko-ukrajinska vojna je vplivala na motnje in prekinitve v dobavni verigi, ki so povzročile resne posledice na različnih področjih, med drugimi tudi dvig cen na splošno.
V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni statistika, statistična analiza, trg pasjih briketov, kar predstavlja ponudnike in ponudbo, cena in ruska invazija na Ukrajino ter dogajanja, ki so potekala pred invazijo in po njej, ter vpliv invazije na inflacijo.
V drugem delu diplomske naloge so prikazani rezultati statistične analize s programom PSPP. Analizirani so podatki cen pasjih briketov različnih znamk v Sloveniji, ki zajemajo 2 kg, iz dveh različnih obdobij. S statistično analizo so analizirani podatki cen pasjih briketov v dveh obdobjih. Za iste enote so cene pridobljene dvakrat. Statistična analiza, opravljena v dveh različnih obdobjih, med drugim prikazuje tudi inflacijo oziroma spremembe cen v kriznem obdobju.
Ključne besede: pasji briketi, statistična analiza, PSPP, rusko-ukrajinska kriza, cena.
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2025; Ogledov: 220; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,29 MB) |
163. |
164. |
165. |
166. Economics of software engineering in SloveniaMaksim Nikitashin, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: digitalization, digital piracy, economics, software engineering, open-source software, public administration, sustainability, Slovenia
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2025; Ogledov: 263; Prenosov: 6
Celotno besedilo (602,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
167. |
168. Pomen telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrahIrena Povšnar Bezovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Delo medicinskih sester zahteva visoko stopnjo empatije do pacientov, hkrati pa vključuje težke fizične, psihične, socialne in čustvene obremenitve, kar lahko negativno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Čeprav telesna aktivnost prinaša številne koristi, je raziskav, ki bi se specifično osredotočale na telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom in njeno prilagoditev na delovno okolje, zelo malo. Namen magistrskega dela je preučiti pomen izvajanja telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrah in ugotoviti, kako le-ta vpliva na njihovo fizično in psihično zdravje, počutje, zadovoljstvo, delovno učinkovitost in odsotnost z dela. Cilj je razviti priporočila za delovne organizacije, ki bodo izboljšala delovno okolje, spodbujala promocijo zdravja na delovnem mestu in povečala telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela, ki je vključevala pregled strokovne literature. V empiričnem delu je bilo analiziranih 21 raziskav. Pri analizi je bila uporabljena kvalitativna vsebinska analiza podatkov, ki temelji na odprtem kodiranju, s ciljem oblikovanja vsebinskih kategorij. Iskanje literature je potekalo v slovenskih in tujih podatkovnih bazah (COBISS, PubMed, Google Scolar, Springer Nature Link) z uporabo ključnih besed, kot so telesna vadba, promocija zdravja, medicinske sestre, gibanje, delovno mesto in delovni čas. Iskanje je bilo omejeno na članke v slovenskem ali angleškem jeziku in je zajemalo obdobje od leta 2014 do 2025. Pri analizi smo upoštevali hierarhijo dokazov po Politu in Becku (2018).
Rezultati: Analiza obstoječe literature je pokazala, da telesna aktivnost pri medicinskih sestrah na delovnem mestu izboljšuje in ohranja fizično in psihično zdravje ter vzdržljivost, vpliva na obvladovanje kronično nenalezljivih bolezni, povečanje energije, zmanjšanje absentizma in prezentizma. Pozitivne koristi so se pokazale pri zmanjšanju izgorelosti, anksioznosti, depresije in poklicnega stresa, izboljšanju spanja, zmanjšanju sklepno-mišičnih obolenj, izboljšanju produktivnosti in zadovoljstva pri delu, kar pripomore h kvaliteti opravljenih storitev pri pacientu. Poleg omenjenih pozitivnih koristi telesna vadba vpliva na izboljšanje gibljivosti, ravnotežja, zmanjšuje poškodbe, povezane z delom, utrjuje samospoštovanje, samozavest, krepi socialne vezi med sodelavci ter spodbuja druženje, kar ustvarja timski duh na delovnem mestu. Zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb prispeva k uresničevanju potreb po samouresničevanju, kar pozitivno vpliva na motivacijo, ki omogoča boljše ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem. Koristi se kažejo z večjo delovno sposobnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu.
Razprava: Telesna aktivnost na delovnem mestu prinaša številne zdravstvene koristi, ki so ključne za ohranjanje dobrega počutja in preprečevanja poklicnih bolezni, še posebej v zahtevnih poklicih, kot je zdravstvena nega. Redna telesna aktivnost prispeva k boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju, kar posledično izboljša kakovost dela in splošno dobrobit zaposlenih. Pomembno je, da delodajalci prepoznajo koristi telesne vadbe in ustvarijo podporno okolje za izvajanje telesnih aktivnosti med delovnim časom, saj to pripomore k večji produktivnosti ter zmanjšanju bolniških odsotnosti in prezentizma na delovnem mestu. Potreba po tovrstnih raziskavah izhaja iz dejstva, da primanjkuje sistematičnih pristopov k izvajanju in spodbujanju telesne aktivnosti na delovnem mestu.
Ključne besede: telesna aktivnost, medicinske sestre, delovni čas, delovno mesto, gibanje, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 232; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,06 MB) |
169. Mnenje kadilcev in nekadilcev glede uvedbe državnega presejalnega programa za raka pljučSabrina Zulić, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Rak pljuč je velik javnozdravstveni problem, s katerim se srečuje tudi Slovenija. Poleg nadgradnje obstoječih presejalnih programov za raka, ki so se v Sloveniji dobro obnesli, je v načrtu implementacija novega presejalnega programa za raka pljuč.
Metoda: Proučevali smo mnenja kadilcev in nekadilcev glede uvedbe presejalnega programa za raka pljuč v Sloveniji in analizirali pogled kadilcev in nekadilcev glede uvedbe novega presejalnega programa za raka pljuč. Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi dela. Vzorec je bil priložnostni, in sicer smo v raziskavo zajeli naključne prebivalce (kadilce in nekadilce) v
Sloveniji. Vseh anketirancev je bilo 706. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da imajo naši anketiranci pozitivna prepričanja do presejanja. Anketiranci so se, povprečno gledano, v največji meri strinjali s trditvami, da je v presejalni program potrebno vključiti osebe, ki so v svoji družini imele primere pljučnega raka, ter da je v presejalni program potrebno vključiti tudi uporabnike elektronskih cigaret.
Razprava: V naši raziskavi ugotavljamo, da imajo nekadilci več znanja o pljučnem raku kot kadilci. Rezultati dosedanjih raziskav kažejo, da imajo nekadilci, v odnosu do kadilcev, bolj pozitiven odnos do presejanja in so tudi v večji meri pripravljeni na sodelovanje v presejanju, kar naši rezultati ne potrjujejo. Opažamo, da so starejši kadilci bolj pripravljeni na sodelovanje v novem presejalnem programu. Hkrati pa ugotavljamo, da anketiranci, mlajši od 45 let, v večji meri menijo, da elektronske cigarete povzročajo odvisnost, kot starejši od 46 let.
Ključne besede: pljučni rak, presejanje, elektronske cigarete.
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 236; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,28 MB) |
170. Istraživanje odnosa s javnošću hrvatskog zdravstvenog sustava u vrijeme zdravstvene krize : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Strateški komunikacijski managementStjepan Petričević, 2024, doktorska disertacija Opis: U današnjem digitalnom dobu, kad društveni mediji imaju ključnu ulogu u širenju informacija, pandemija COVID-19 postavila je izazove, ne samo u zdravstvu, već i u sferi komunikacije. Ova disertacija istražuje dinamiku između medija, krizne komunikacije i povjerenja, koristeći pandemiju COVID-19 kao primjer. U uvodu se ističe kritična važnost informacija za javno zdravlje i sigurnost tijekom pandemije, dok je masovno širenje dezinformacija stvorilo ozbiljan izazov (poznat pod nazivom infodemija). Teorijski okvir uključuje ulogu masovnih medija u kriznim situacijama i istraživanje teorije uokvirivanja (framing theory) u oblikovanju medijskog sadržaja. Metodologija istraživanja obuhvaća analizu objava na društvenim mrežama kako bi se identificirali obrasci komunikacije i pristup informiranju javnosti. Korištene su statističke analize s ciljem dubljeg razumijevanja dinamike medijske komunikacije. Rezultati analize otkrili su varijacije u distribuciji, fokusu i korištenju izvora informacija tijekom pandemije. Poseban naglasak stavljen je na povjerenje, dosljednost i transparentnost informacija te njihov utjecaj na percepciju javnosti. Rezultati istraživanja ukazuju na potrebu za unaprjeđenjem dosljednosti, pravovremenosti i kvalitete informacija tijekom kriznih situacija. Rasprava ističe važnost dosljednosti u komunikaciji zdravstvenih informacija na društvenim mrežama, te potrebu za poboljšanjem strategija komunikacije kako bi se osiguralo bolje informiranje i povjerenje javnosti. Također, razmatra se potreba za novim pristupima i modelima komunikacije, poput predloženog modela IDEA-CommTrust, koji naglašava povjerenje kroz kvalitetu informacija i odgovorno djelovanje. Zaključno, istraživanje daje dublji uvid u ulogu medija u kriznom komuniciranju tijekom pandemije COVID-19 i naglašava potrebu za dosljednom, pravovremenom i transparentnom komunikacijom kako bi se izgradio veći stupanj povjerenja javnosti.
Ključne besede: krizna komunikacija, društvene mreže, COVID-19, oblikovanje vijesti, povjerenje javnosti
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 215; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,88 MB) |
