1771. |
1772. |
1773. |
1774. Vpliv opozorilnega sistema za zaviranje v sili za motoriste na prometno varnost – hibridni pristop z uporabo sistemske dinamike in agentnega modeliranja : doktorska disertacijaMatej Barbo, 2023, doktorska disertacija Opis: V državah EU vsako leto umre več tisoč voznikov in sopotnikov enoslednih motornih vozil oz.
vozil PTW (angl. PTW, Powered Two-Wheeler). Kljub velikemu tveganju za nastanek poškodb
in izgubo življenja je raziskav s tega področja relativno malo. Razvoj in prodor varnostnih
elementov v segment vozil PTW napreduje relativno počasi, hkrati pa ostaja motorno kolo za izgubo življenja najbolj tvegano prevozno sredstvo na prevoženi kilometer. Del nesreč predstavljajo naleti, tj. trki drugih vozil v vozilo PTW od zadaj. V okviru doktorske disertacije predstavljamo hibridni, tj. večmetodni simulacijski model, ki omogoča simulacijo okoliščin, v
katerih prihaja do naletov zasledujočih vozil na vozila PTW. Z uporabo predstavljenega modela podajamo oceno vpliva ESS in RECAS sistema za motorna kolesa znotraj prometnega sistema Evropske unije na zmanjšanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic ter s tem potencialnega doprinosa k uresničitvi EU strategije Vision Zero: »zmanjšati število smrtnih
žrtev na evropskih cestah na skoraj nič do leta 2050«. Obravnavani ESS in RECAS sistem
MEBWS (angl. MEBWS, Motorcycle Emergency Braking Warning System) je bil razvit na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in patentiran. Rezultati simulacij na podlagi podatkov o prometnih nesrečah v EU so pokazali, da bi se pri 100-odstotnem prodoru sistema MEBWS skupno število naletov zmanjšalo za 29,50 %, kar na osnovi referenčnih stroškov
prometnih nesreč v EU predstavlja prihranek v vrednosti 43.145.172 €. Z vklopljenim sistemom
MEBWS se je število prometnih nesreč pri simulacijskem scenariju Moto, normal drive
zmanjšalo za 33,15 %, pri simulacijskem scenariju Moto, emergency stop za 27,76 %, pri simulacijskem scenariju Moto, not moving pa za 28,76 %. V primerih, ko nesreče zaradi počasne reakcije zasledujočega voznika ali zelo visoke relativne hitrosti vozil ni bilo mogoče preprečiti, je sistem MEBWS prispeval k zmanjšanju relativne hitrosti ob trku. Pri predpostavki,
da je teža poškodb proporcionalna s količino sproščene kinetične energije, je sistem MEBWS omogočil zmanjšanje posledic nesreče oz. resnosti poškodb do 11,198 %.
Ključne besede: zaviranje, izogibanje trkom, nalet, varnost motoristov, opozorilni signali, opozorilni sistemi, prometne nesreče, simulacijsko modeliranje, doktorska disertacija
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2023; Ogledov: 1433; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (15,99 MB) |
1775. Algorithm for short-time correction of wind speed forecasting models : doctoral dissertationZdravko Kunić, 2023, doktorska disertacija Opis: In this dissertation, a new algorithm for forecast correction of short-term wind speed predictions is proposed to improve the forecast of bora gusts, frequently resulting in high-speed wind situations dangerous for traffic. The motivation arises from occasionally ambiguous results of the decision support system relying only on the last forecast, which aids traffic management in strong and gusty wind conditions on the roads in Croatia. The proposed correction algorithm uses numerical weather prediction model characteristics to iteratively forecast the wind speed multiple times for the same future window. Iterative predictions are used as input features of the algorithm, and corrected predictions result from the output. The proposed algorithm is tested with artificial neural networks, random forests, support vector machines, and linear regression to demonstrate the superiority of the algorithm performance on a dataset comprising five years of actual data measurements at the Croatian bridge Krk and complementary historical forecasts by ALADIN numerical weather prediction model.
Ključne besede: upravljanje prometa, napoved hitrosti vetra, popravek napovedi, nevronske mreže, zaporedne napovedi, doktorska disertacija
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2023; Ogledov: 1167; Prenosov: 47
Celotno besedilo (3,75 MB) |
1776. |
1777. Pomen zgodbarjenja v kontekstu znamkeNina Domič, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zgodbarjenja (angl. Storytelling) ter ugotoviti, zakaj je zgodbarjenje pomembno. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, oblikovali pet hipotez in opravili dva intervjuja. Z raziskavo smo ugotovili, da ljudi najbolj navdušujejo zgodbe s humorjem in vrednotami, kot so ljubezen, veselje in razigranost. Ljudje ne uživajo vedno pri gledanju predolgih oglasov. Odzivi ljudi na predolge zgodbe so pomembni za oblikovalce zgodb in to predstavlja vrzel, ki bi jo bilo treba v prihodnosti bolje raziskati. Potrdili smo štiri hipoteze, eno hipotezo, ki se nanaša na poznavanje pojma zgodbarjenja in znamke, nismo potrdili.
Ključne besede: zgodbarjenje, zgodba, znamka, vrednote, čustva
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2023; Ogledov: 1160; Prenosov: 27
Celotno besedilo (926,81 KB) |
1778. |
1779. Uporaba antidepresivov pri zdravljenju motenj hranjenjaMilla Petkovšek, 2023, ni določena Opis: Motnje hranjenja so ene izmed duševnih bolezni, ki so v sodobni družbi vedno pogostejše. Zdravljenja motenj hranjenja se stroka loteva na različne terapevtske načine, med drugim tudi z uporabo antidepresivov. V tem delu smo se posvetili ravno povezanosti med zdravljenem motenj hranjenja in antidepresivi.
Teoretični del naloge vsebuje pregled literature glavnih dveh področij, motenj hranjenja in antidepresivov. Naloga opredeli in razloži različne vrste motenj hranjenja, dejavnike za njihov nastanek in načine zdravljenja, kjer se najprej osredotoči na psihoterapevtski pristop. Poglavje o antidepresivih prav tako opredeli različne vrste antidepresivov in bolj podrobno opiše njihovo delovanje. Zajeti so tudi stranski učinki antidepresivov. Na koncu teoretičnega dela sledi še pregled literature in preteklih raziskav na temo zdravljenja motenj hranjenja z antidepresivi.
Empirični del naloge zajema analizo intervjujev devetih žensk, starih med 20 in 35 let (natančno od 21 do 33 let), ki imajo diagnosticirano eno od treh oblik motenj hranjenja: anoreksija nervoza, bulimija nervoza ali kompulzivno prenajedanje in so v času zdravljenja motnje prejemale tudi antidepresive kot eno izmed oblik terapije. Z analizo odgovorov v intervjujih smo potem oblikovali odgovore na glavna raziskovalna vprašanja. Izkazalo se je, da ni enostavnega odgovora na to, kako učinkoviti so antidepresivi pri tovrstnih motnjah, saj je vsak primer tako individualen, da rezultatov ni moč posploševati. Ugotovili smo, da so antidepresivi v nekaterih primerih pomagali pri zdravljenju, v drugih pa ne. Prevladala je nevtralna izkušnja z jemanjem antidepresivov v procesu zdravljenja motenj hranjenja s 44,5 %, malo manj je bilo pozitivne izkušnje s 33,3 % in najmanj je bilo negativne izkušnje in sicer 22,2 % rezultatov. Vsekakor so ti rezultati dober povod za nadaljevanje raziskovanje na tem področju, saj lahko iz rezultatov sklepamo, da kljub temu, da antidepresivi niso v prvi vrsti namenjeni zdravljenju motenj hranjenja, njihov potencial vseeno ni zanemarljiv.
Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje, antidepresivi, zdravljenje.
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2023; Ogledov: 1492; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1023,54 KB) |
1780. |
