Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: This paper examines normality in time series econometrics for a sustainable energy transition. By analysing data from January 1997 to December 2021, this study integrates macroeconomic, environmental, and energy data to gain insights into the potential changes in daily commuting patterns among Slovenians. Various methods, including unit root tests such as the augmented Dickey–Fuller (ADF), Kwiatkowski–Phillips–Schmidt–Shin (KPSS), and Zivot–Andrews (Z-A), as well as other tests, are employed. Additionally, the vector autoregressive (VAR) model, Granger Causality and regression analysis determine the impact. This paper contributes to uncovering valuable information within data from macrovariables using macroeconometric techniques. It also provides insights that can support evidence-based decision-making for sustainable energy transition policies in Slovenia. The results of the normality tests indicate that most macro variables are integrated; there is a need for a careful analysis of integration levels and appropriate testing methods. These findings have implications for policymakers, researchers, and practitioners in economics, the environment, and energy supply. At the same time, this research highlights that gross domestic product, unemployment, inflation, and carbon dioxide positively impact car usage among Slovenians, while gasoline prices and commuters have a negative one. While the recently investigated development of sustainable commuting does not work, the study highlights an innovation: the connection of time series econometrics, which offers a better understanding of future commuting patterns on energy consumption and their causalities.
Ključne besede: case study, commuting, energy-saving, VAR model
Objavljeno v ReVIS: 16.10.2023; Ogledov: 1710; Prenosov: 20
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Verjetno je marsikdo izmed nas že slišal za izraz "Slika je vredna tisoč besed". Potemtakem je okus nečesa vreden tisoč slik, izkušnja pa tisoč okusov. Besede, kot so virus, okužbe, epidemija, karantena, za nas niso popolna tujka. Pomnimo le, kako aktualna je v svojih dneh bila ptičja gripa ali virus ebola. Na lastne oči smo lahko prek televizije spremljali, kakšne posledice so za seboj pustile te grozote in kako je to udarilo tamkajšnje ljudi. Širile so se govorice, da bo morda to doseglo tudi nas in kako se bomo morali na to prilagoditi. Toda na koncu smo državljani Slovenije in večine sveta ostali le opazovalci. Z našim življenjem smo nadaljevali kot vedno, morda smo na trenutke samo zagnali kakšno manjšo paniko, dokler nas ni dosegel glavni udar. Med ljudmi, ki so se znašli v tej situaciji, so tudi uporabniki dnevnega centra ŠENT Celeia Celje. V naši diplomski nalogi nas je zanimalo, kakšen učinek je imela epidemija na duševno zdravje in socialno življenje teh uporabnikov v obdobju lockdowna, kako uporabniki gledajo na to ter kakšne posledice je to pustilo. Za raziskavo smo izdelali spletno anketo, ki je bila povečini sestavljena iz zaprtih vprašanj, nekaj vprašanj pa je tudi vključevalo različne stopnje intenzitete pri odgovorih. Pri tej anketi je sodelovalo 25 uporabnikov (12 moških, 13 žensk), ki so aktivni obiskovalci ŠENT-a. Glavne ugotovitve, do katerih smo prišli, so, da je epidemija COVID-19 igrala veliko vlogo pri spremembah in stanju uporabnikov, kar se tiče duševnega zdravja in socialnega življenja, ter njihovih odzivih na to.
Ključne besede: COVID-19, epidemija, ŠENT, težave v duševnem zdravju, socialno življenje
Objavljeno v ReVIS: 14.10.2023; Ogledov: 1429; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Raziskali smo motivacijo za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica in se spraševali o vplivu osebnostnih lastnosti in otroštva na izbiro dotične poklicne poti. Številni avtorji poudarjajo nevarnost nezavedanja lastnih motivov za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica in vpliva terapevtovih osebnostnih lastnosti tako na izid psihoterapije, kot tudi na terapevtsko alianso. Med bolj raziskana področja pa štejemo vpliv terapevtovega otroštva na izbiro poklicne poti na področju pomoči sočloveku, kjer avtorji izpostavljajo direktno povezavo med terapevtovim otroštvom in motivacijo za izbiro poklica v svetovanju ali psihoterapiji. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo na vzorcu osmih psihoterapevtov preverjali motivacijo za izbiro psihoterapevtskega poklica, udeleženci pa so se samoocenjevali tudi na podlagi vprašalnika Velikih pet (BFI), prevedenega iz angleškega jezika. Potrdili smo pomembnost medosebnih razlik pri identifikaciji motivatorjev za izbiro psihoterapevtskega poklica, med ključnimi motivatorji pa smo zaznali altruizem, željo po pomoči sočloveku in željo drugim nuditi to, kar sami nismo imeli. Osebnostne lastnosti, kot so sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost, so se izkazale kot pomembne pri odločevalnem procesu izbire poklica psihoterapije ali svetovanja, medtem ko eksplicitnih učinkov pri faktorjih ekstravertnosti ni bilo zaznavati. Raziskava med drugim poudarja tudi pomemben vpliv tako pozitivnih, kot tudi negativnih izkušenj iz otroštva na motivacijo za izbiro poklica psihoterapije ali svetovanja, pri čemer je večina udeležencev poročala o negativnih izkušnjah iz otroštva. Raziskava odpira številne priložnosti za nadaljnje raziskovanje na področju motivacije za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica, osebnosti terapevtov in vpliva otroštva na izbiro poklicne poti na področju pomoči sočloveku. Razumevanje teh faktorjev lahko prispeva k boljšemu usmerjanju na področju karierne izbire in razvoju bolj učinkovitih programov usposabljanja za prihodnje generacije psihoterapevtov in svetovalcev.
Ključne besede: motivacija, osebnostne lastnosti, psihoterapevt, svetovalec, izbira poklicne poti
Objavljeno v ReVIS: 11.10.2023; Ogledov: 1171; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Družbena omrežja na prvi pogled delujejo kot uporabno orodje vsakdanjega življenja. A se ne zavedamo, kako so nam v zadnjih letih popolnoma spremenila naravo, kvantiteto in kakovost naših socialnih interakcij. Uporaba družbenih omrežij med mladimi je veliko večja kot pri starejših generacijah. Digitalna identiteta je postala celo bolj pomembna od fizične, zlasti pa lahko to opazimo pri mladostnikih. Mladostništvo je obdobje, v katerem se mladostnikom dogajajo velike spremembe na telesni, čustveni, intelektualni in vedenjski ravni. Prav tako je to obdobje, ko iščejo sebe, radi raziskujejo in preizkušajo nove stvari, si postavljajo izzive ter, ko se jim oblikuje samopodoba, vrednote ter morala. Še preden se dobro prebudimo, že sežemo po telefonu in novostih na naši priljubljeni platformi družbenih omrežij. Uporaba družbenih omrežij v mladostništvu lahko negativno vpliva na zdravje in razvoj. Čeprav večina mladostnikov poroča, da družbena omrežja pozitivno vplivajo na njihovo življenje, je v raziskovalni literaturi opisanih več negativnih povezav z družbenimi omrežji. Diplomska naloga raziskuje nevarnosti družbenih omrežij in njihovo povezavo z razvojem duševnega zdravja pri mladih. V teoretičnem delu naloge smo na podlagi prebrane literature dokazovali obstoj pozitivne povezave med nevarnostmi družbenih omrežij in razvojem duševnega zdravja pri mladostnikih. V drugem delu oziroma empiričnem delu raziskovalne naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metodologije to poskusili dokazati. Rezultati, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, so nam pokazali, da se večina mladostnikov ne zaveda nevarnosti uporabe družbenih omrežij.
Ključne besede: Mladostništvo, družbena omrežja, duševno zdravje, nevarnosti, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 2100; Prenosov: 103
Celotno besedilo (919,14 KB)

Opis: V diplomskem delu raziskujemo uporabo psihoaktivne substance, imenovane gama-hidroksibutirat, znotraj LGBT skupnosti, natančneje med homoseksualnimi moškimi. Na podlagi obstoječe literature na tem področju smo raziskali teorije, povezane z večjo občutljivostjo homoseksualnih moških k podvrženosti prekomerne rabe psihoaktivnih substanc. Natančneje smo se osredotočali na gama-hidroksibutirat (GHB), saj smo, tudi na podlagi teoretičnih izhodišč, opazili, da se substanca pogosto uporablja med homoseksualnimi moškimi. Gre za depresor centralnega živčnega sistema, ki v manjših dozah deluje kot poživilo. Povzroča evforijo, povečano energijo in družabnost, hkrati pa poveča libido. Substanca je izredno občutljiva na doziranje, v večjih dozah lahko povzroči omotico, zaspanost, bruhanje in izgubo zavesti. Zaradi teh učinkov se uporablja tudi v namene posilstva. Substanca povzroča tudi psihično in fizično odvisnost. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, s pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo raziskali, kakšne izkušnje in posledice imajo uporabniki GHB-ja, ki se identificirajo kot homoseksualni moški, pri nas. Rezultati empiričnega dela naloge potrjujejo teoretična izhodišča, da je uporaba GHB-ja kljub stigmi, povezani z njim, vseeno precej popularna, sploh v namene priložnostnih spolnih odnosov. Vsi uporabniki so poročali tako o pozitivnih kot negativnih izkušnjah, ne glede na svojo naklonjenost substanci. Po mnenju udeležencev raziskave je GHB precej razširjen na specifično raziskani kohorti homoseksualnih moških pri nas. Vsi udeleženci menijo, da ima njegova uporaba negativen vpliv, bodisi zaradi zasvojenosti, posledic predoziranja ali nezmožnosti doživljanja spolnosti brez uporabe te substance. Menimo, da je tematika aktualna, saj je po omejenih statističnih podatkih raba substance v porastu, ozaveščenost splošne javnosti pa je majhna. Z diplomskim delom bi želeli spodbuditi, da se nekoliko zmanjša tveganje za nastop odvisnosti, in bolj ozavestiti splošno javnost o problematiki, povezani s substanco, ki je sicer najbolj prevalentna znotraj te specifične subkulture, a še zdaleč ni omejena le nanjo.
Ključne besede: GHB, gama-hidroksibutirat, homoseksualnost, zloraba drog, zasvojenost, LGBT, kemseks
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 1137; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,35 MB)