Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Osnovna Uredba (EU) 2018/1139 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva, skupaj z delegiranimi in izvedbenimi predpisi, predstavlja pravno podlago za urejanje brezpilotnih zrakoplovov na ravni Evropske unije. Navedeni akti praviloma ne veljajo za izvajanje državnih aktivnosti, iz česar izhaja, da je za njihovo delovanje praviloma potrebno sprejeti posebne nacionalne predpise. Države članice se lahko vseeno na podlagi mehanizma »opt-in« odločijo, da bodo posamezna poglavja uredbe veljala tudi za izvajanje tovrstnih aktivnosti. Medtem ko so se številne države Evropske unije odločile za uporabo omenjenega mehanizma, Republika Slovenija te odločitve zaenkrat uradno še ni sprejela. Iz navedenih okoliščin izhajajo številna vprašanja, ki se nanašajo na natančno definicijo državnih aktivnosti, njihovo razmejitev ter možnosti uporabe splošnih predpisov pri izvajanju aktivnosti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki jih opravljajo policija, vojska ter drugi državni organi, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil. Prav tako trenutno veljavni Zakon o letalstvu podrobneje ne ureja državnih aktivnosti niti brezpilotnih zrakoplovov. Zato so v magistrskem delu na podlagi analize evropskih in nacionalnih predpisov, izvajanja intervjujev v Slovenski vojski, Slovenski policiji in na Ministrstvu za infrastrukturo ter preučitve primerov dobrih praks v tujih državah podani odgovori na številna vprašanja. Skozi prizmo predloga novega Zakona o letalstvu in zahtev evropskih predpisov so oblikovana izhodišča za pripravo Pravilnika o letenju policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov, upravljanju varnosti ter druge posebnosti v zvezi z letenjem policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov. V nadaljevanju so predstavljeni možni načini umestitve strokovnega in letalsko-varnostnega nadzora nad uporabo policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov v obstoječo strukturo notranjega nadzora. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je ustrezna pravna ureditev uporabe in nadzora nad aktivnostmi s sistemi brezpilotnih zrakoplovov v policiji. Ugotovitve magistrskega dela so lahko vodilo pri pripravi sprememb in dopolnitev zakonov ter podzakonskih predpisov, saj je na enem mestu sistematično analizirana relevantna pravna ureditev, navedeni pa so tudi konkretni predlogi za ureditev izvajanja nadzornih nalog nad uporabo sistemov brezpilotnih zrakoplovov v policiji.
Ključne besede: sistemi brezpilotnih zrakoplovov, evropska ureditev, slovenska policija, slovenska vojska, državne aktivnosti, letalsko-varnostni nadzor
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1335; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Otrokova pravica do zagovornika je ena izmed pravic, ki jo zagotavlja Konvencija o otrokovih pravicah. 12. člen Konvencije o otrokovih pravicah določa, da ima vsak otrok pravico izraziti svoje mnenje. To je med drugim naloga zagovornika, ki deluje kot glas otroka. Zagovorništvo otrok je relativno mlad institut s katerim se čedalje bolj zagotavlja varstvo otrokovih pravic. Normativna urejenost instituta je ključen element, ki zagotavlja učinkovitost uporabe instituta v praksi. Predstavljene so posebnosti in tehnike, ki se nanašajo izključno za uporabo instituta pri otrocih. Magistrsko delo obsega zgodovinski razvoj, varstvo otrokovih pravic in zagovorništva v Sloveniji in v svetu. Velik problem predstavlja varstvo otrok beguncev in vključenost otrok v oborožene spopade. Žal v svetu še vedno ne moremo preprečiti ukalupljenih vzorcev nasilja v družini, spolnih zlorab, prodaje otrok, otroške prostitucija in pornografije. Da bi se preprečila sekundarna viktimizacija otrok, stremimo k različnim oblikam varstva. V magistrskem delu je predstavljan koncept Barnahus oziroma Hiša za otroke, v sklopu katerega se izvaja forenzični intervju. Posebno poglavje je namenjeno primerjalno pravnem vidiku varstva otrokovih pravic v Republiki Sloveniji, Republiki Hrvaški, Republiki Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji in Kraljevini Švedski. Predstavljene so prednosti in pomanjkljivosti normativne urejenosti institutov varstva otrokovih pravic ter vrzeli in predloge za izboljšavo institutov v praksi. Z magistrskim delom bomo ugotovili v kolikšni meri so kršene otrokove pravice oziroma ali države dovolj dobro poskrbijo za varstvo otrok.
Ključne besede: zagovorništvo otrok, otroci, otrokove pravice, varstvo otrokovih pravic, primerjalno pravni vidik, zagovorništvo otrok v praksi
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1772; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: V magistrskem delu bomo celostno obravnavali problematiko diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti pri posvojitvah pred ESČP. Ustvarili bomo prispevek, ki bo pripomogel k boljšemu razumevanju odločitev ESČP, njihove pomanjkljivosti ter sprememb mnenja sodišča na podlagi družbenega vpliva. Predstavili bomo, ne le, da je posvojitev istospolnih partnerjev družbeno sprejemljiva, vendar tudi, da je lahko moška in ženska vzgojna vloga nadomeščena. Z metodo opisovanja bomo obravnavali stanje in razvoj posvojitve v istospolnih partnerstvih pred ESČP. Z analitično metodo bomo delo razčlenili, predvsem pa bomo izpostavili in se osredotočil na sodno prakso ESČP. S primerjalno metodo bomo preučevali in primerjali pravne sisteme držav podpisnic EKČP ter njihov pristop do posvojitve istospolno usmerjenih. S sintetično metodo in metodo kompilacije bomo iz EKČP, sodne prakse ESČP ter drugih virov, izluščili vsebino, ki se nanaša na obravnavano tematiko. Z zgodovinsko metodo se bomo posvetili pregledu pravic istospolno usmerjenih do posvojitve po svetu in zgodovinskemu pregledu ureditve v Sloveniji. Namen magistrskega dela je prikazati, da se sodna praksa razvija hkrati z razvojem družbe. Cilj je, da prikažemo pomembnost otrokovega interesa in kako bi moral ta biti glavno vodilo pri odločanju o posvojitvah. Prikazano je bilo napredovanje v razmišljanju sodnikov, kljub temu pa se zazna zadržanost posameznih sodnikov, ki se oklepajo tradicionalnega razmišljanja. Analiza sodne prakse je pokazala, da ko gre za diskriminacijo, je posvojitev vendarle zajeta v 8. členu v povezavi s 14. členom. Skozi primere je zaznati pozitivno spremembo v razumevanju pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Rezultat raziskave je dejstvo, da ESČP uporablja evropski konsenz kot odločilni dejavnik za odločitev v primeru, kjer bi mu ta moral biti le v pomoč. Nedosledna uporaba konsenza prinaša spremenljivo sodno prakso. Analiza konsenza je instrument, preko katerega ESČP selektivno predstavlja resničnost, da doda težo svojemu moralnemu sklepanju. To je privedlo do tega, da je ESČP opustilo svojo vlogo zagovornika in zaščitnika človekovih pravic, zlasti ko gre za ranljive skupine. Rezultati bodo lahko služili kot popoln pregled primerov posvojitve istospolno usmerjenih pred ESČP. Primeri skupaj z družbenim okvirjem in analizo predstavljajo nazoren vpogled v spremembo družbene sprejemljivosti pravice do posvojitve istospolno usmerjenih skozi čas.
Ključne besede: ESČP, EKČP, posvojitev, istospolna usmerjenost, diskriminacija, družina, evropski konsenz, polje proste presoje
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1290; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve. V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije. Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v različnem obsegu in na različne načine. Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19. Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke. Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Ključne besede: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1258; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,69 MB)

Ključne besede: organizacija, zaposleni, kadri, management, kadrovanje, kadrovska služba, kadrovski menedžment, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 939; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,13 MB)