1961. |
1962. Vpliv uporabe orodij digitalnega marketinga na prodajo stanovanjskih nepremičninŽiga Zaletelj, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje vpliv digitalnega marketinga na prodajo stanovanjskih nepremičnin v digitalni družbi. V teoretičnem delu so obravnavane teme digitalne družbe, nepremičnin, nepremičninskega trga in marketinških metod. V empiričnem delu je izpeljana anketa, ki testira štiri hipoteze o povezavi med uporabo digitalnega marketinga in prodajo nepremičnin. Rezultati kažejo vpliv spletnega kanala, profesionalnih fotografij in verodostojnosti oglasa na zanimanje potencialnih kupcev, medtem ko ne kažejo večjega vpliva video oglasov. Na koncu so prikazani digitalno-marketinški trendi, ki bodo vplivali na prihodnost prodaje nepremičnin. Sklep je, da je digitalni marketing nujen za uspešno prodajo nepremičnin v sodobni družbi.
Ključne besede: digitalni marketing, stanovanjske nepremičnine, digitalna družba, tradicionalne metode, slovenski nepremičninski trg, spremembe, hipoteze, anketa, analiza, marketinški trendi.
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2023; Ogledov: 1269; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (2,17 MB) |
1963. Vpliv družbenih omrežij na delo spletnih novinarjevMitja Lisjak, 2023, ni določena Opis: Živimo v svetu, kjer smo ves čas obdani z medijskimi vsebinami, bodisi prek družbenih omrežij bodisi prek različnih novičarskih portalov. Tehnološki razvoj je spremenil naše navade, prek pametnih telefonov lahko kadar koli in kjer koli preverjamo utrip sveta. Kaj se dogaja v svetu zabave, športa, politike, kulture, vse je na dosegu roke. Omenjeni razvoj je spremenil tudi način novinarskega dela, zlasti dela spletnih novinarjev, kjer je čim hitrejša objava vesti oziroma novice vedno prioriteta. To pa za novinarja predstavlja kopico pasti, ki se jim mora za kredibilnost svojega izdelka v najširšem loku izogniti. Iz tega vidika nas torej zanima, kakšen vpliv imajo družbena omrežja na spletne novinarje pri svojem delu. V ta namen smo v teoretičnem delu te magistrske naloge najprej podrobno predstavili nastanek interneta ter svetovnega spleta, pojma splet 2.0 in splet 3.0, ter opredelili spletno in državljansko novinarstvo. Ob tem smo se dotaknili vloge družbenih omrežij pri pregledovanju novic, kjer smo uporabili kvantitativne raziskave za Slovenijo, in poseben poudarek namenili družbenim omrežjem kot orodje pri novinarskem delu. V empiričnem delu smo opravili šest intervjujev, iz katerih smo želeli izluščiti prednosti in slabosti družbenih omrežij za novinarsko delo. Zanimalo nas je, kako spletni novinarji dojemajo lažne novice, ki se lahko zelo hitro razširijo po družbenih omrežjih, in odnos kvalificiranih novinarjev do državljanjskega novinarstva. Za konec smo spregovorili o integriteti in prihodnosti novinarstva v dobi družbenih omrežij. Z empirično metodo smo ugotovili, da imajo družbena omrežja pozitiven vpliv na delo spletnih novinarjev, a le s predpodstavko, da novinarji (pre)poznajo vse pasti, ki jih ta omrežja predstavljajo.
Ključne besede: spletno novinarstvo, družbena omrežja, državljansko novinarstvo, internet, svetovni splet, splet 2.0, splet 3.0
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2023; Ogledov: 1147; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,30 MB) |
1964. Pričakovanja in zadovoljstvo uporabnikov potujoče knjižnice v PosočjuTjaša Lipušček Skubin, 2023, ni določena Opis: Bralna kultura je danes postavljena v težke čase, saj je v senci hitre digitalizacije zapostavljena. Zaradi rasti tehnologije in različnih dostopov do knjig (knjige so dostopne v e-oblikah) imajo knjižnice težko nalogo, kako privabiti in obdržati bralce. V nalogi preučujemo pričakovanja in zadovoljstvo uporabnikov Potujoče knjižnice v Posočju. Za tako temo smo se odločili predvsem zato, ker se nam bralna kultura zdi aktualna tema in ker na to temo na tem območju ni veliko zapisanega. Teorijo v magistrski nalogi, kjer smo obravnavali splošne pojme, smo podkrepili s strukturiranimi intervjuji. Prišli smo do rezultatov, ki smo jih tudi pričakovali, in sicer so intervjuvanci, ki so sodelovali pri intervjujih, v glavnem zadovoljni s potujočo knjižnico. Njihova pričakovanja so večinoma izpolnjena. V nalogi dobimo kar nekaj predlogov, kako bi lahko nekatere zadeve na potujoči knjižnici izboljšali, in sicer se večina intervjuvancev strinja, da je potrebno gradivo na potujoči knjižnici postaviti bolj pregledno, potrebna je boljša osvetlitev prostora, več sodobnejše literature, več časa za postanek, kjer je obisk večji. Zanimiva ugotovitev, ki so nam jo dali intervjuji, je, da so vsi zadovoljni z osebjem na potujoči knjižnici, kar pove, da zaposleni izpolnjujejo pričakovanja uporabnikov, in to je velika prednost potujoče knjižnice. Ker prihaja kmalu nov bibliobus, bodo tako dobljeni rezultati lahko pomagali pri urejanju in izboljšavah na potujoči knjižnici.
Ključne besede: pričakovanja, zadovoljstvo, potujoča knjižnica, Posočje, uporabniki.
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2023; Ogledov: 1129; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,60 MB) |
1965. |
1966. |
1967. |
1968. |
1969. Protesti kot oblika politične participacijeSemira Mekanović, 2023, ni določena Opis: V diplomskem delu proučujemo koncept politične participacije ter analiziramo njene različne oblike. Po mnenju van Detha (2021) so glavne značilnosti politične participacije jasne in nesporne. Politična participacija je razumljena kot dejavnost (ali dejanje), denimo preprosto gledanje televizije ali zanimanje za politiko, ki pa še ne pomeni udeležbe. Politična udeležba je prostovoljna in ni ukazana s strani vladajočih. Nadalje van Deth (2021) razlaga, da se sodelovanje nanaša na dejavnosti ljudi, ki so v vlogi neprofesionalcev oziroma amaterjev. Politična udeležba torej zadeva vlado, politiko ali državo in ni omejena na določene faze (kot so parlamentarni postopki odločanja ali izvrševanje zakonov), na določene ravni ali področja (kot so državne volitve ali stiki s strankarskimi funkcionarji). Torej vsaka prostovoljna, nepoklicna dejavnost, ki zadeva vlado, politiko ali državo, je vzorec politične participacije.
Protesti so nekonvencionalna oblika politične participacije in smo jih v diplomskem delu podrobneje analizirali kot študijo primera, pri čemer smo se osredotočili na proteste v Republiki Sloveniji, ki so se začeli spomladi leta 2020, po padcu vlade Marjana Šarca, in še pred uradnim formiranjem tretje vlade Janeza Janše. V času omejevalnih ukrepov proti širjenju covida-19 so ljudje začeli najprej protestirati doma (na balkonih in oknih), kasneje pa so protestniki začeli izvajati shode na kolesih, ki so tradicionalno potekali vsak teden ob petkih.
V empiričnem delu smo ugotovili pomanjkanje dialoga in sodelovanja pri reševanju zdravstvene krize na vseh ravneh. Ugotovljeno je bilo, da sodobni protesti sicer niso platforma za spreminjanje sveta, a Krastev (2014) trdi, da politični reformizem priznava, da je svet nepopoln, hkrati pa verjame, da ga je mogoče izboljšati.
Ključne besede: politična participacija, nekonvencionalna politična participacija, protesti, vlada Janeza Janše, covid-19, PCT omejitve.
Objavljeno v ReVIS: 04.08.2023; Ogledov: 1446; Prenosov: 28
Celotno besedilo (585,63 KB) |
1970. |
