211. Kršitev človekovih pravic kot posledica arbitrarnosti državnih organov : magistrsko deloLaura Gril, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vprašanje kršitev človekovih pravic, ki so nastale kot posledica arbitrarnosti oziroma samovoljnega ravnanja državnih organov. Magistrsko delo se poglobi v dve ključni vprašanji. Prvi del obravnava splošni koncept arbitrarnega ravnanja državnih organov v povezavi s pomenom človekovih pravic v mednarodnem pravu, ter težo vpliva arbitrarnosti državnih organov na omenjene človekove pravice, kjer so izpostavljene najpogostejše napake ob analizi različnih pravnih mehanizmov, ki zajemajo pravico do poštenega sojenja, pravni pouk v navezavi na pravna sredstva, ugotovitev dejanskega stanja, korektnost zaslišanj ter hišnih preiskav. Raziskava magistrskega dela se osredotoča na dejstva, kako tovrstne prakse, ki jih izvajajo državni organi vplivajo na tako uveljavljanje kot tudi samo varovanje človekovih pravic posameznikov ter opozarja na morebitne nepravilnosti ter kršitve pravnih standardov, vzpostavljenih v Evropski konvenciji za človekove pravice ter v samem nacionalnem pravu držav pogodbenic, kot je Republika Slovenija. Po tem, ko v prvem delu spoznamo napake, s strani države, ko poseže posamezniku v pravice, se porodi vprašanje, kdaj pa država lahko legitimno poseže v posameznikove pravice, sploh primarne, kot je pravica do življenja. Drugi del magistrskega dela obravnava kriterije, ki utemeljujejo legitimnost uporabe smrtne kazni v smislu zakonitega državnega posega v primarne pravice posameznika v Združenih državah Amerike, kjer obravnava tako pravne kot tudi moralne in etične vidike uporabe smrtne kazni v ameriškem sodnem sistemu ter pregled konkretnih primerov v namen raziskave, ali so dokazi zoper obsojencev dovolj trdni za izvršitev tovrstne kazni.
Ključne besede: človekove pravice, arbitrarnost, državni organi, kršitve, legitimnost
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 351; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (2,85 MB) |
212. Vloga notarja na področju dednega prava : magistrsko deloSilva Božnar, 2025, magistrsko delo Opis: Notariat je v slovenskem pravosodnem sistemu ponovno prisoten od leta 1994, kar
pomeni, da predstavlja pretežno novo institucijo. V okviru magistrskega dela pa smo
kljub temu uspeli dokazati, da je ta institucija učinkovito integrirana v pravni okvir, pri
čemer je skozi leta mogoče zaznati pozitiven trend njenega poslovanja. Družba se
nenehno sooča z različnimi spremembami – družbenimi, gospodarskimi in
tehnološkimi, kar zahteva prilagodljivost institucij, zato ni presenetljivo, da tudi notariat
potrebuje prilagajanje svojih funkcij in pristojnosti spremembam. Bistvo magistrskega
dela je predstaviti vlogo notarja na področju dednega prava. Najprej je opisana funkcija
notariata in notarskega poklica, nato pa se delo osredotoča na opredelitev notarjevih
že obstoječih pristojnosti v okviru dednopravnega področja. Notar ima že danes precej
širok spekter pristojnosti, ki se večinoma izvajajo v preventivnem smislu, torej v obliki
predhodnega urejanja premoženjskih razmerij zapustnika. Notarju kot osebi javnega
zaupanja pripada pristojnost, da v obliki notarskega zapisa sestavi pogodbe z
dednopravnimi posledicami in oporoke, kar prispeva k večji pravni varnosti. Namen
magistrskega dela je spodbuditi razmišljanje o možnosti širjenja pristojnosti notarjev,
saj v večini držav notarji že imajo širšo vlogo na področju dednega prava, kjer veljajo
za glavne akterje tudi v zapuščinskih postopkih. Analizirane so prednosti in slabosti
takšne ureditve ter podrobneje proučene specifičnosti pravnih sistemov Avstrije,
Hrvaške in Madžarske, kjer je takšen pristop uveljavljen že nekaj časa. Magistrsko delo
združuje teoretične in praktične vidike, ki so podprti s statističnimi podatki in sodno
prakso, s čimer ponuja celostno sliko obravnavane tematike.
Ključne besede: notariat, notarska listina, dedno pravo, pogodbe z dednopravnimi posledicami, oporoka, zapuščinski postopek, pristojnosti notarjev, preventivna funkcija, pravna varnost
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 377; Prenosov: 31
Celotno besedilo (825,49 KB) |
213. Dvig gladine morja zaradi podnebnih sprememb in mednarodno pravo : magistrsko deloMaja Matičič, 2025, magistrsko delo Opis: Dvig gladine morja, ki je sicer naravni pojav, se je zaradi vpliva podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih močno pospešil. Ta proces predstavlja resno grožnjo predvsem nizko ležečim državam, ki jim grozi izguba kopnega, kar odpira vprašanja glede morskih meja, državnosti in človekovih pravic prebivalcev teh območij. Čeprav mnoge države šele začenjajo resno obravnavati posledice dvigovanja morske gladine, so tiste, ki so najbolj izpostavljene, že začele razvijati strategije za soočanje s tem izzivom, zlasti pacifiške otoške države in nizko ležeči obalni predeli. Obstajata dva osnovna pristopa k zaščiti pravic pred posledicami tega pojava. Prvi se osredotoča na fizične ukrepe, kot so gradnja umetnih otokov, morskih zidov in pregrad, a so takšni ukrepi finančno zelo zahtevni in kratkoročno učinkoviti. Drugi pristop temelji na uporabi mednarodnega prava za zaščito pravic ogroženih držav, bodisi z razvojem mednarodnega običajnega prava bodisi s sprejetjem novih pravnih aktov. Zamisel o oblikovanju novih pravil mednarodnega prava, ki bi reševalo težave, povezane z dvigom gladine morja, pridobiva vse več pozornosti. Pri tem bo ključna podpora in sodelovanje celotne mednarodne skupnosti, da se najdejo rešitve na glavna vprašanja, kot so, ali bodo morale države zaradi spremembe obalnih meja proti notranjosti države, preračunati in zamakniti tudi svoje meje teritorialnega morja in izključne ekonomske cone? Ali bodo države prenehale obstajati, če bo njihovo ozemlje v celoti pod vodo in posledično nenaseljivo? Kdo in kako bo pomagal ljudem, ki bodo razseljeni in oškodovani zaradi dviga gladine morja? To so le nekatera ključna vprašanja, ki se postavljajo ob soočanju z neizogibnimi posledicami dvigovanja morske gladine. Ker je problematika izjemno resna in napreduje hitro, je nujno, da se čim prej najdejo učinkovite in trajne rešitve.
Ključne besede: dvig gladine morja, podnebne spremembe, mednarodno pravo, morsko pravo, državnost, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 292; Prenosov: 12
Celotno besedilo (9,33 MB) |
214. Vloga Evropske unije pri odpravljanju prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah : magistrsko deloLuka Miladinović, 2025, magistrsko delo Opis: Prisilno delo predstavlja hud poseg v človekovo dostojanstvo, a kljub temu ostaja zelo razširjena praksa v svetovnem gospodarstvu. Eden od glavnih akterjev pri tem vprašanju so transnacionalne korporacije, katerih globalno poslovanje pogosto presega meje držav, zaradi česar je težko določiti njihovo odgovornost. Evropska unija (EU) ima pomembno vlogo pri reševanju tega razširjenega problema kot velika gospodarska sila ter zagovornica človekovih pravic in dostojnega dela po svetu. V magistrskem delu je bila poglavitno uporabljena analiza relevantnih pravnih aktov. Študija primera je bila uporabljena na primeru Kitajske in Bangladeša z namenom boljšega razumevanja vzrokov prisilnega dela, vloge korporacij in vloge EU pri njegovem odpravljanju. V zaključku je bila pri podaji odgovorov na raziskovalna vprašanja uporabljena sinteza. Namen magistrskega dela je bil analizirati učinkovitost zakonodaje in zunanje politike EU pri reševanju problematike prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah. Ugotovitve raziskovanja kažejo, da se prisilno delo pojavlja zaradi kumulacije vzrokov, kot so revščina, diskriminacija, neformalne oblike dela, migracije, nizki delovni standardi, kršenje pravic delavcev in izkoriščanje korporacij. Pomankanje odgovornosti gospodarskih družb za kršenje človekovih pravic vsekakor pripomore k obstoju prisilnega dela v svetovnih dobavnih verigah. EU uporablja številna sredstva zunanje, trgovinske in razvojne politike z namenom odpravljanja prisilnega dela v tretjih državah, njihova učinkovitost pa je odvisna od specifičnega odnosa z državo, v kateri EU želi spodbuditi spoštovanje človekovih pravic. Nova Uredba o prisilnem delu in Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti postavljata nove standarde v boju proti prisilnem delu v globalnih dobavnih verigah, vendar se postavljajo dvomi o njunem kakovostnem izvajanju v praksi. Hkrati obstaja bojazen, da bi nove zahteve lahko ogrozile konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu. Delo bo pripomoglo k boljšemu razumevanju priložnosti in izzivov, s katerimi se EU srečuje pri svojih prizadevanjih za odpravo prisilnega dela v državah globalnega juga. Kot tako bo uporabno za raziskovalce, ki se ukvarjajo s področjem varstva človekovih pravic zunaj meja EU.
Ključne besede: prisilno delo, globalne dobavne verige, človekove pravice v gospodarstvu, skrbni pregled, Evropska unija, Uredba o prisilnem delu
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 350; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,64 MB) |
215. Razvoj človekovih pravic po 2. svetovni vojni v Evropi in analiza pravice do svobode izražanja : magistrsko deloLina Sadar, 2025, magistrsko delo Opis: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS.
Ključne besede: človekove pravice, Evropska unija, svoboda izražanja, Ustava RS, ESČP
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 281; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,36 MB) |
216. Pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi : magistrsko deloAndreja Čuk Pavkovič, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavane pravice proizvajalcev fonogramov. Zastavljeni sta bili dve raziskovalni vprašanji: prvič, katere vidike teh pravic je Sodišče Evropske unije (EU) največkrat obravnavalo in ali slovenska sodna praksa sledi njegovim smernicam, ter drugič, ali se pri obravnavi navedene tematike odločitve slovenskih in tujih sodišč razhajajo. Sodna praksa je pokazatelj, kje vsakokratna ureditev potrebuje natančnejšo razlago določb pravnih virov in praks ali pa drugačne rešitve. Zato je namen magistrskega dela raziskati pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi z njihovim razvojem do današnje ureditve. Z zgodovinsko, normativno-dogmatično, deskriptivno, kvalitativno, primerjalno, analitično in sintetično raziskovalno metodo se je raziskalo zgodovino navedenih pravic, preučeni so bili mednarodni, evropski in nacionalni pravni viri, temeljni pojmi, zbrana, analizirana in primerjana je bila tudi sodna praksa. Ugotovljeno je bilo, da je Sodišče EU v svoji sodni praksi na obravnavanem področju največkrat razlagalo pojem »priobčitev javnosti« iz prvega odstavka 3. člena Direktive 2001/29/ES, slovenska sodišča pa sledijo razlagam le-tega ter se nanje v obrazložitvah sklicujejo, v nekaterih primerih pa so podala enako oziroma podobno odločitev kot Sodišče EU že leta pred odločitvijo slednjega. Ugotovljeno je bilo tudi, da so se nacionalna sodišča drugih držav članic EU prav tako v večji meri soočala z vprašanji v zvezi s priobčitvijo javnosti. V primerjavi s sodno prakso slovenskih sodišč je bilo možno ugotoviti tudi razhajanja v odločitvah slovenskih in tujih sodišč. Nadalje se je uporaba »primernega« in »pravičnega« nadomestila v ZASP izkazala za nedosledno, v nekaterih primerih pa niti ne sledi uradnim slovenskim prevodom določb pravnih virov EU, ki so implementirane v ZASP. Pri pregledu literature, pravnih virov in sodne prakse pa se je pokazalo tudi nekaj neenotnosti v mnenjih oziroma stališčih teorije oziroma sodne prakse, kar pomeni odprta vprašanja za nadaljnji razvoj pravic proizvajalcev fonogramov.
Ključne besede: sorodne pravice, proizvajalec fonogramov, fonogram, nadomestilo, sodna praksa, priobčitev javnosti, Sodišče Evropske unije
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 309; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,64 MB) |
217. Kakovost dela in zadovoljstvo pacientov s telegentskimi storitvamiAnita Jančar, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Telemedicina je oblika zdravstvene oskrbe na daljavo, ki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije omogoča dostop do zdravstvenih storitev brez neposrednega fizičnega stika med pacientom in izvajalcem. V času pandemije covid-19 je postala ključna rešitev za zagotavljanje varne in pravočasne oskrbe ter zmanjšanje tveganja za širjenje okužb. Ena izmed pomembnih vej telemedicine je telegenetika, ki omogoča izvajanje genetskih svetovanj na daljavo, kar je še posebej dragoceno za prebivalce oddaljenih območij in tiste z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev. Namen magistrske naloge je oceniti sprejemljivost telegenetike v slovenskem prostoru v času covid-19 in po njem, kakovost izvedbe storitve ter zadovoljstvo pacientov s storitvijo.
Metoda: Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo sistematičnega pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature kakovosti v zdravstvu in zadovoljstvu pacientov s telegenetskim svetovanjem. Za anketiranje smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki smo ga prek internetne pošte razposlali ciljni populaciji. Spletni vprašalnik je bil oblikovan v spletnem orodju 1ka. V raziskavo smo vključili paciente s sumom na genetsko bolezen, ki so bili v času pandemije in po njej napoteni v specialistično ambulanto Kliničnega inštituta za genomsko medicino v Ljubljani. Podatki so se zbirali v spletnem orodju 1ka. Statistična obdelava je bila narejena s pomočjo programa SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 860 anketirancev, 770 je bilo obravnavanih med pandemijo in 90 po pandemiji. S pomočjo statističnih testov smo nekatere hipoteze potrdili, nekatere ovrgli. Rezultati raziskave so pokazali visoko zadovoljstvo pacientov s telegenetskim svetovanjem, ki je ostalo visoko tako med pandemijo kot po njej. Večina anketirancev bi se ponovno odločila za takšno obliko obravnave. V raziskavi smo ugotovili povezavo med demografskimi dejavniki in zadovoljstvom anketiranih. Razumevanje informacij je bilo v povprečju višje pri pacientih z univerzitetno izobrazbo kot pri tistih z nižjo izobrazbo. Anketiranci, ki so med svetovanjem naleteli na tehnične težave, so težje razumeli prejete informacije. Velika večina bi telegenetsko svetovanje priporočila tudi drugim.
Razprava: Naša raziskava je pokazala visoko zadovoljstvo pacientov s telegenetskim svetovanjem. Rezultati potrjujejo, da telegenetika prispeva k večji učinkovitosti in kakovosti zdravstvene obravnave ter omogoča boljše prilagajanje izzivom sodobnega časa, kar prispeva k vzdržnosti zdravstvenega sistema. Kljub majhnosti Slovenije in relativno majhni oddaljenosti od centrov za genetske obravnave, je večina anketiranih pacientov izrazila pripravljenost, da bi se v prihodnje ponovno odločila za tovrsten način svetovanja. Ti rezultati potrjujejo potencial telegenetike kot trajne in obetavne metode zdravstvene oskrbe na daljavo v slovenskem prostoru.
Ključne besede: kakovost, telegenetika, covid-19, zadovoljstvo pacientov
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2025; Ogledov: 316; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,67 MB) |
218. Regressione e rischio di estinzione per le piccole minoranze etnolinguistiche nella regione Alpe- Adria. Il caso delle isole germanofone e istrorumene.Igor Jelen, Erika Džajić Uršič, Peter Čede, Ernst Steinicke, izvirni znanstveni članek Opis: Una delle principali caratteristiche delle aree di confine tra Italia, Slovenia e Croazia è la sua diversità etnolinguistica. Tuttavia, tale diversità è minacciata, oltre che una serie di problemi di tipo oggettivo, e dalle varie tendenze alla standardizzazione linguistica, anche da valutazioni e percezioni di carattere soggettivo, che finiscono per creare una situazione che è stata definita di “etnicità diffusa”. Lo scopo di questo articolo è analizzare tali minacce, che spesso si combinano a questioni identitarie, di riconoscimento di codici locali, ovvero di accettazione o anche imposizione di qualche standard nazionale. I risultati della ricerca dimostrano che, sebbene il numero dei parlanti di lingue minoritarie stia diminuendo ovunque, in diversi casi tali gruppi linguistici potrebbero sopravvivere. Così nel caso delle tre isole germanofone del Friuli; non così invece per l’isola di lingua tedesca di Sorica nelle Alpi slovene, che è di fatto scomparsa – proprio come altre isole germanofone una volta esistenti nella stessa area. Tra tutti i gruppi linguistici presenti nell’area di studio, quello istro-rumeno nella regione della Čičarija e più a sud nel Čepićko Polje, nell’Istria croata, è quello più a rischio. Addirittura, i pochi che ancora si riconoscono in questa minoranza sembrano non essere particolarmente interessati alla conservazione del loro stesso idioma, fatto che prospetta un ulteriore motivo di riflessione.
Ključne besede: minoranze etnolinguistiche, isole di lingua tedesca, Alpi friulane, Alpi slovene, Istro-rumeni, Čičarija, Čepićko
Polje
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2025; Ogledov: 352; Prenosov: 2
Celotno besedilo (659,13 KB) |
219. Primerjalna analiza različnih ogrevalnih sistemov in njihovih energetskih učinkovitosti v stanovanjskih hišah : diplomska nalogaLuka Kogolt, 2025, diplomsko delo Ključne besede: dovedena energija, energetska učinkovitost, ogrevalni sistemi, primarna energija, PURES, rekuperacija, toplotne izgube, ogrevanje
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2025; Ogledov: 381; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,54 MB) |
220. |
