Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Investiranje predstavlja eno izmed pomembnejših dejavnosti podjetja, saj z njim podjetja ostajajo konkurenčna na vse bolj zasičenem trgu, prav tako se ob rasti stopnje investiranja to precej pozna pri gospodarstvu države, v katerem podjetje deluje. Do investiranja po navadi pride, ko podjetja želijo svoja sredstva vložiti v nov projekt in tako slediti svojim dolgoročnim ciljem. Pri ideji o investiranju se podjetja že takoj na začetku srečajo z ugotavljanjem, ali je investicijski projekt sploh smiselen. To potem od podjetij zahteva, da naredijo ustrezno analizo, da bi se tako na podlagi raziskave trga in izračuna kazalnikov upravičenosti investicije odločili, ali je investicija donosna in s tem smiselna. V diplomski nalogi se pri analiziranju investicije osredotočimo predvsem na ekonomske metode presojanja učinkovitosti. Razdelimo jih lahko na statične metode, pod katere uvrstimo dobo povračila, metodo donosnosti naložbe in računovodsko stopnjo donosa ter dinamične metode, kjer uporabimo metode neto sedanje vrednosti, notranje stopnje donosa in indeksa donosnosti. Ker je uspešnost investicije odvisna od več dejavnikov, je treba analizirati tudi občutljivost projekta na spremembo izbranega dejavnika. Ker je investicija v hidroelektrarno Brežice zelena in okolju prijazna, zadnji del teoretičnega dela diplomske naloge namenimo obnovljivim virom energije in pomembnosti trajnostnega razvoja na svet. V empiričnem delu bolj podrobno predstavimo hidroelektrarno Brežice in njene učinke na okolje. Prav tako analiziramo izračunane ekonomske metode presojanja ter občutjivost investicije podjetja Hidroelektrarne na Spodnji Savi na spremebo prodajne cene. Glede na dobljene izračune nato ocenjujemo in analiziramo, ali je investicija, ki je opazujemo v obdobju od leta 2017 do 2031, sprejemljiva. Pri tem ugotovimo, da je investicija upravičljiva.
Ključne besede: analiza, ekonomske metode, investicije, kazalniki upravičenosti, Hidroelektrarna Brežice.
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2025; Ogledov: 337; Prenosov: 9
Celotno besedilo (976,39 KB)

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali vpliv sistema nagrajevanja zaposlenih na njihovo motivacijo, produktivnost in lojalnost. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo preučili literaturo in teorije, ki obravnavajo motivacijske dejavnike ter ključne elemente sistema nagrajevanja. Posebno pozornost smo namenili kazalnikom uspešnega podjetja, kot sta produktivnost in lojalnost zaposlenih ter pregledali obstoječe raziskave za podporo raziskovalnih vprašanj. Empirični del temelji na anketi, izvedeni med decembrom 2024 in januarjem 2025, v kateri je sodelovalo 102 zaposlenih iz regije Štajerska v Avstriji. Rezultati kažejo, da večina anketirancev prejema določene ugodnosti, pri čemer so najbolj cenjeni fleksibilen delovni čas, delo na daljavo in team building aktivnosti. Kljub temu denarni bonusi niso pogosti. Analiza je pokazala, da bonusi in ugodnosti pozitivno vplivajo na motivacijo in produktivnost, vendar imajo manjši neposredni vpliv na lojalnost. Lojalnost se večinoma povezuje z demografskimi dejavniki, kot so starost in delovna doba. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali priporočila za optimizacijo sistemov nagrajevanja. Predlagamo večjo osredotočenost na nematerialne dejavnike, kot so pohvale, priznanja ter fleksibilni delovni čas, ki izboljšujejo motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Fleksibilen delovni čas in delo na daljavo omogočata lažje usklajevanje osebnih in poklicnih obveznosti, medtem ko prilagoditev nagrajevanja glede na starostne skupine povečuje učinkovitost sistema. Priporočamo tudi redno izvajanje anket o zadovoljstvu zaposlenih in raziskave, ki vključujejo mednarodne primerjave ter analizo dejavnikov lojalnosti v različnih panogah. Takšne prilagojene strategije lahko podjetjem pomagajo pri ohranjanju talentov, povečanju motivacije in konkurenčnosti na trgu dela.
Ključne besede: sistem nagrajevanja, ugodnosti, bonusi, motivacija, produktivnost, lojalnost.
Objavljeno v ReVIS: 13.05.2025; Ogledov: 326; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,39 MB)

Opis: The article investigates the mechanisms through which social forces, networks, cognitive frames, and institutions shape public opinion in Southeast Europe via communication. Employing a qualitative approach, data was collected through synchronous focus groups conducted in six Southeast European countries. The findings reveal that social networks play a pivotal role in shaping public opinion, with organizational position and relationships influencing communication effectiveness. Cognitive frames significantly impact public perception, with entrenched beliefs guiding interpretation of information. Meanwhile, social institutions, such as language and communication rules, influence the clarity and accessibility of messages, thereby shaping public understanding. The research underscores the need for deeper research, ethical standards, and transparent communication to build and maintain public trust. Continuous engagement with the public and adaptability in communication strategies are essential for fostering mutual understanding and trust. This research emphasizes social forces’ complexity and overlapping nature in shaping public opinion and the strategic approaches required for effective communication in Southeast Europe.
Ključne besede: public communication, networks, cognitive frames, institutions, Southeast Europe, public opinion
Objavljeno v ReVIS: 13.05.2025; Ogledov: 322; Prenosov: 3
Celotno besedilo (440,47 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Poznavanje avtizma med pedagoškimi delavci v vzgojno-varstvenih zavodih ima ključno vlogo pri prepoznavanju in podpori otrokom z MAS-om. Cilj teoretičnega dela je bil ugotoviti, koliko pedagoški delavci v vzgoji in izobraževanju poznajo avtizem, v empiričnem delu pa, kako ga prepoznavajo pri svojem delu, kako pogosto se udeležujejo izobraževanj s področja MAS-a in kakšne so razlike glede seznanjenosti dela otrok z MAS-om. Metoda: V teoretičnem delu sem uporabila deskriptivno metodo pregleda literature, v empiričnem delu pa kvantitativno metodo, in sicer vprašalnik o poznavanju avtizma pri pedagoških delavcih v vzgojno-varstvenih zavodih. Pedagoškim delavcem je bil posredovan v elektronski obliki. Vprašalnik sem izvedla v koroški regiji, to je na Ravnah na Koroškem, v Dravogradu, Radljah ob Dravi in Slovenj Gradcu. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se pedagoški delavci pri delu v vzgojnovarstvenih zavodih pogosto srečujejo z otroki z MAS-om. Boljše poznavanje MAS-a omogoča ustreznejšo izbiro pedagoških pristopov, ki prispevajo k uspešnejšemu razvoju in odzivanju otrok z MAS-om. Rezultati kažejo tudi na pomanjkanje izobraževanj, didaktičnih materialov ter prilagojenosti okolja otrokom z MAS-om. Pedagoški delavci so še poudarili pomen spremljevalcev otrok z MAS-om. Razprava: Kljub številni literaturi na temo MAS-a menim, da je na tem področju še vedno premalo znanja in zavedanja, da lahko že v predšolskem obdobju veliko naredimo s prepoznavanjem in pravilnim ukrepanjem. Menim, da bi morali pedagoški delavci z namenom zgodnjega odkrivanja MAS-a bolje poznati njegove znake in njegove posledice, saj bi s tem prispevali k uspešnejšemu razvoju in funkcioniranju otrok z MAS-om.
Ključne besede: avtizem, poznavanje avtizma, pedagoški delavci, vzgojno-varstveni zavodi
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2025; Ogledov: 313; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: Ustvarjalne metode so uporabna orodja za boljše razumevanje nalog, iskanje rešitev in razvoj novih idej. Metode Postavljanje vprašanj odpirajo miselni prostor in spodbujajo razmišljanje o problemih z različnih zornih kotov. Tehnika Kaj, če ...? razvija domišljijo in preizkuša možnosti zunaj običajnih okvirjev. SWOT analiza omogoča pregled notranjih in zunanjih dejavnikov uspeha (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti), medtem ko Ishikawa diagram (ribja kost) jasno razčleni vzroke za določen problem. Metoda 4xP omogoča razumevanje ideje ali odločitve skozi raziskovanje, izražanje, izmenjavo mnenj in vrednotenje. Uporaba teh metod spodbuja ustvarjalno razmišljanje, povečuje kakovost rešitev in omogoča bolj premišljeno delovanje v izobraževanju, podjetništvu in vsakdanjem življenju.
Ključne besede: kreativnost, načrtovanje, umetna inteligenca, analiza, šest univerzalnih vprašanj, SWOT analiza, 4xP, Ishikawa diagram (ribja kost), postavljanje vprašanj
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2025; Ogledov: 307; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,09 MB)