Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: V Uvodu smo predstavili sestavo diplomskega dela, vključno s teoretični izhodišči. Začeli smo s poglavjem Starost in staranje - kako se psihično in fizično pripraviti na to obdobje. Nadaljujemo s poglavjem Duševno zdravje starejših oseb, kjer smo obravnavali simptome duševnih motenj in dejavnike tveganja. Osredotočili smo se na Depresijo, na njene vzroke in povezavo z Izgubo partnerja, kjer smo podrobneje opisali Žalovanje, Sprejetje in odnos do smrti ter Vloga socialnega gerontologa. V zadnjem poglavju predstavimo psihosocialno okrevanje in zdravljenje po izgubi partnerja. V zaključku uvoda prezentiramo raziskovalni problem, cilje in metode dela. Metode: V metodologiji smo uporabil deskriptivno metodo za opisovanje procesov, metodo kompilacije, s katero smo povzeli dela drugih avtorjev, ter z metodo komparacije primerjali dejstva, različne ugotovitve avtorjev ter njihova stališča. Celotni raziskovalni del diplomske naloge temelji na kvalitativnem metodološkem pristopu. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo pridobili rezultate desetih intervjujev moških in žensk, starih nad 65 let, ki so v bližnji preteklosti izgubili partnerja. Analiza je bila opravljena na podlagi njihovih izkušenj, ki so pokazale, da je izguba pri vseh pustila veliko čustveno stisko in praznino v življenju. Večina intervjuvancev je izpostavila težave pri privajanju na življenje brez ljubljene osebe. Razprava in zaključek: V Razpravi smo analizirali rezultate in jih povezali s teoretičnimi izhodišči. S primerjavo naše raziskave smo primerjali raziskave teoretičnih izhodišč. V Zaključku smo povzeli ključne ugotovitve diplomske naloge. Poudarili smo naša stališča in priporočila za nadaljnji razvoj na področju duševnega zdravja. Poleg tega smo odkrili nove raziskovalne izzive, ki so se pojavili med pisanjem.
Ključne besede: starejše osebe, duševne motnje, depresija, izguba partnerja, psihosocialno okrevanje
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 313; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS.
Ključne besede: Evropska unija, begunec, mednarodna zaščita, migracije, migrant, reforma
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 22
Celotno besedilo (838,36 KB)

Opis: V magistrskem delu bom podrobneje obravnavala temo inkriminacij e kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je opredeljen a v 179. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ 1). Predmet proučevanja magistrskega dela bo ugotavljanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred malomarnim zdravljenjem ter problem dokazovanja vzročne zveze med malomarnim zdravljenjem in nastankom prepovedane posledice. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki priznava splošno inkriminacijo malomarnega zdravljenja. Določa jo 179. člen KZ 1 z naslovom Malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je uvrščen v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje kot kazenskopravna zavarovana dobrina. V postopku zdravljenja mora zdravnik postopati z vso potrebno dolžno skrbnostjo in po pravilih medicinske stroke. V nasprotnem primeru, torej v primeru poslabšanja zdravja ali smrti pacienta, ima njegovo ravnanje elemente nedopustnosti. Ko se presoja njegovo ravnanje se uporablja skrbnost dobrega strokovnjaka. Ocenjuje se lahko le takšna skrbnost, ki je bila glede na strokovna merila v konkretnem času mo goča. S kazenskopravnega vidika in medicinske etike me zanima tudi aktualna kriza, ki jo je povzročila pandemija c ovid a 19. Pandemija c ovid a 19 je odprla številna vprašanj a medicinske etike in predstavlja velik izziv pri ugotavljanju domnevne kršitve v pro cesu zdravljenja s strani zdravnikov in zdravstvenih delavcev. V eksperimentalnem delu bodo predstavljeni pridobljeni podatki z raziskave, ki bo opravljena z intervjujem, kjer bodo odgovarjali izbrani zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Skozi magistrsk o delo me bo vodilo vprašanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred protipravnimi ravnanji zdravnikov in drugega medinskega osebja ter problematiko sodnega postopka pri dokazovanju malomarnega zdravljenja.
Ključne besede: malomarno zdravljenje, opravljanje zdravilske dejavnosti, dolgi in naporni sodni postopki, sodni izvedenec medicinske stroke, pandemija covida-19, kršitev dolžnosti zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 340; Prenosov: 14
Celotno besedilo (9,89 MB)

Opis: Magistrsko delo Razvoj ustavnosti v Republiki Albaniji bo predstavilo ustave v tej državi od njenega nastanka, tj. leta 1912. V delu bo predstavljeno tudi bogato obče pravo, kjer bo poudarek na treh zakonikih, od katerih dva nosita ime po dveh albanskih herojih, in sicer Lekë Dukagjiniju in Gjergj Kastriotiju Skenderbegu. Sprva bo predstavljeno obče pravo, nato pa bo delo predstavilo ustave v obdobju od nastanka države in vse do konca druge svetovne vojne. Videli bomo, da je Albanija v tem času imela kar štiri ustave, pri čemer je bila prva plod mednarodnih sil. Nadalje bo delo predstavilo obdobje po drugi svetovni vojni, ko na oblast pride Enver Hoxha in z njim komunizem. V tem obdobju je Albanija imela tri ustave, pri čemer je bila zadnja iz leta 1976 najbolj rigorozna. Po padcu komunizma se je nato soočala z novimi izzivi, kateri ji do tedaj niso bili znani, saj je več kot 40 let preživela v izolaciji, odrezana od sveta. V začetku ’90 let sprejme ustavni zakon, ki je bil v veljavi do leta 1998, ko je bila sprejeta ustava. Delo bo predstavilo ta ustavni zakon in odločbe Ustavnega sodišča v tem času, tj. od 1992 do 1996. Slednje z namenom, da vidimo, kako so tedaj razmišljali ustavni sodniki. Nadalje bo delo predstavilo ustavo iz leta 1998 in pa zelo zanimivo ter odmevno reformo pravosodja iz leta 2015, ki je bila zahtevana s strani EU kot pogoj za začetek pristopnih pogajanj.
Ključne besede: Albanija, ustava, obče pravo, Enver Hoxha, komunizem, demokracija
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 284; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Politično dinamiko v Evropski uniji od leta 2015 naprej je močno zaznamovala begunska ali migrantska kriza, ki je polarizirala politično areno in sprožila intenzivno politično razpravo, ki je vključevala različne teze o vzrokih, naravi in posledicah te krize. V prispevku utemeljimo potrebo po novem pristopu k modeliranju migracij in predstavljamo stanje raziskave, v okviru katere razvijamo model mednarodnih migrantskih tokov, osredotočen na področje Balkana. Uporabljeni pristop predstavlja integracijo znanja in spoznanj iz družboslovnih in naravoslovnih znanosti in disciplin, ki po našem mnenju predstavlja najboljši okvir za razumevanje migracijskih procesov. Trdimo, da so kompleksni družbeni pojavi, kot so migracije, sami po sebi interdisciplinarni problemi, ki zahtevajo multidisciplinarni pristop in povezovanje vseh pomembnih vplivnih dejavnikov v odločitve migrantov in vključevanje večih metod modeliranja. Tak pristop bi omogočil modeliranje migracijskih tokov na podlagi realističnega geopolitičnega modela in modeliranja procesov odločanja posameznikov in skupin v procesih migracij.
Ključne besede: migracije, Balkanska pot, modeliranje, simulacija, agentno modeliranje, teorije migracij, migracijska politika
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 289; Prenosov: 5
Celotno besedilo (808,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...