Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Drawing borders between countries has historically been a very demanding task, often underpinned by deeply-rooted emotions that suppress the argumentative dialogue and reasoning and in too many cases has led to long-term general deterioration of relationships which may devolve into war. As the title suggests, the focal point of this paper will be a legal assessment or a legal prediction of the outcome of the maritime border delimitation dispute between Slovenia and Croatia in the northernmost part of the Adriatic Sea, namely in the Piran Bay. The paper will be structured into four parts. In the first part the authors will present the factual context of the dispute, followed by a presentation of the legal arguments that both countries have laid on the table so far. In the third hermeneutical part, these legal arguments will be applied to the factual context assessed in light of valid international law and especially the existing jurisprudence on international juridical and non-juridical bodies, including the practice of other states in similar cases. In the last part the authors will predict the outcome of the case as if they were the arbitrators or the judges of a tribunal to whom the dispute between Slovenia and Croatia will most likely eventually be referred to.
Ključne besede: arbitraža, mednarodno pravo, morske meje, pomorsko pravo, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 80; Prenosov: 0
Celotno besedilo (761,73 KB)

Opis: Namen tega prispevka je opozoriti na pravno-tehnične šibkosti argumentacije slovenskega ustavnega sodišča pri t. i. doktrini zlorabe referenduma. Očitno je ustavno sodišče v preveliki vnemi uresničiti svojo odločbo prekoračilo ustavne okvire sistema delitve oblasti in tako spodkopalo razmerja med ustavnimi akterji v sistemu zavor in ravnovesij. "Policy" analiza namreč pokaže, da se je tehtnica pri tem nagnila preveč v smer vsakokratne parlamentarne večine, ki sedaj lahko laže odstrani ovire na poti do uresničitve svojih političnih interesov. Slednje lahko na dolgi rok, in nekatera znamenja kažejo na to že sedaj, privede do ustavnega monizma, ki je nasprotje ustavnega pluralizma, v katerem raznoliki politični in drugi interesi tekmujejo med seboj po pravilih političnega diskurza, utemeljenega na priznavanju enakih diskusijskih možnosti in na pripravljenosti za sklepanje kompromisov, utemeljenih na načelih solidarnosti in ustavne strpnosti. Vloga instituta referenduma kot pravice veta, oz. zavore za ustvarjanje ravnovesja, je izjemnega pomena, zato ustavno sodišče odločanja o njegovem omejevanju ne bi smelo puščati v rokah političnega diskurza in tekmujočih političnih sil, ampak bi moralo zanj poskrbeti samo v skladu s pravili pravnega diskurza, ki jih narekuje obstoječi slovenski ustavni red.
Ključne besede: ustavno pravo, referendumi
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 76; Prenosov: 0
Celotno besedilo (448,39 KB)

Opis: Since the very conception of the European integration, there has been one core question that has attracted much attention and yet it remains contested and in a way unanswered till present. What is the legal nature of the European integration - a query about what integration stands for (the descriptive dimension), how it is to be explained and construed (the explanatory dimension) and eventually what it should stand for (the normative dimension). With the lapse of time, and as integration has evolved, various legal, political, economical and even broader intellectual streams of mutually shared beliefs, we should call them narratives, have emerged all offering their own and separate visions of what constitutes the most appropriate answer. Among them, however, the constitutional narrative has come out as a sort of master or dominant narrative whose answers have reached and persuaded the widest circle of influential stakeholders with the greatest impact on the social construction of the European integration.
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 75; Prenosov: 0
Celotno besedilo (537,34 KB)

Opis: Skorajda dvajset let po razpadu nekdanje skupne države se Slovenija in Hrvaška še vedno nista uspeli dogovoriti niti o natančnem poteku kopenske meje niti o njeni določitvi na morju.(Neuspelih) poskusov je bilo že kar nekaj. Zadnji v vrsti je arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o določitvi morske in kopenske meje med državama (v nadaljevanju arbitražni sporazum). Tega je slovenska Vlada uspela izpogajati v kontekstu hrvaškega približevanja EU, in sicer po utemeljeni blokadi pristopnih pogajanj, a v odsotnosti soglasja v slovenskem političnem prostoru kakor tudi v strokovnih krogih. Usoda arbitražnega sporazuma, ki ga je Hrvaška že ratificirala, je zato v Sloveniji negotova. 6. junija 2010 bomo o njem odločali državljani na naknadnem zakonodajnem referendumu. Toda arbitražni sporazum je že prestal vsaj eno od postavljenih ovir: oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Na predlog Vlade je moralo Ustavno sodišče izreči mnenje, ali je določba člena 3 a arbitražnega sporazuma, ki se glasi, da »Arbitražno sodišče določi potek meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in morju,« v skladu z Ustavo. Da bi moglo razsoditi o tem vprašanju, je moralo najprej opredeliti t. i. merili ustavnosodne presoje. Tako je odločilo, da se bo postavljeno vprašanje presojalo glede na skladnost s 4. členom Ustave, v skladu s katerim je Slovenija ozemeljsko enotna in nedeljiva država, ter II. razdelkom Temeljne ustavne listine (v nadaljevanju TUL). Ta določa, da so »Državne meje Republike Slovenije […] mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko Italijo in Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo, ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko v okviru dosedanje SFRJ«. Potem ko je Ustavno sodišče na opisan način opredelilo merili ustavnosodne presoje, je moralo pred samo izvedbo ustavne presoje razjasniti pravno naravo TUL. Kakšen akt je pravzaprav TUL in v kakšnem odnosu je z Ustavo, da lahko šteje kot upoštevno ustavnosodno merilo? Po mnenju Ustavnega sodišča je Slovenija prav s sprejemom TUL z notranjepravnega vidika postala samostojna in neodvisna država: »TUL je bila sprejeta 25. 6. 1991 kot temeljni konstitutivni državnopravni akt Republike Slovenije [… z namenom] ustavnopravno konstituirati in mednarodnopravno deklarirati novo suvereno državo, ki bo enakopraven subjekt mednarodne skupnosti.« Poleg teh deklaratornih mednarodnopravnih učinkov pa je imela TUL tudi in predvsem notranje konstitutivne pravne učinke: »Ustavnopravni učinek II. razdelka TUL je bil v tem, da je opredelil državne meje in s tem določil ozemlje, na katerem je Republika Slovenija postala samostojna in neodvisna država. […] Določba II. razdelka TUL je tako konstitucionalizirala državne meje Republike Slovenije.« Na tej podlagi je Ustavno sodišče zaključilo, da je »TUL formalno veljaven ustavni akt ter je kot taka trajni in neusahljivi ustavnopravni temelj državnosti Republike Slovenije.« S temi besedami je Ustavno sodišče opredelilo vsebino TUL kot t. i. neodtujljivo epistemično bistvo (irreducible epistemic core) slovenskega ustavnopravnega reda. Tako se je pridružilo drugim nacionalnim ustavnim sodiščem, ki doktrino neodtujljivega epistemičnega bistva (v nadaljevanju doktrina) poznajo že dolgo in jo v zadnjem času razvijajo predvsem v svojem odnosu do Evropske unije. V nadaljevanju prispevka predstavljamo teoretična izhodišča doktrine in ponujamo kratek primerjalnopravni prikaz njene rabe. Vse to pa z enim temeljnim namenom: podati kritično oceno slovenske rabe te doktrine, tako na načelni ravni in še posebej v konkretnem primeru presoje arbitražnega sporazuma.
Ključne besede: epistemično bistvo, ustavno pravo, ustavno sodišče, arbitražni sporazumi
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 69; Prenosov: 0
Celotno besedilo (887,12 KB)

Opis: The purpose of this paper is to illustrate the changing character of the European Union (“EU”) public order under the impact of security concerns. The EU public order has long been characterized by a tension between a more market-oriented, neo-liberal Union and a more socio-political Union. The former would be driven by the EU's four fundamental freedoms, whereas the latter would be achieved and safeguarded through the language and practice of fundamental rights. As other scholarly contributions to the issue have demonstrated, the relationship between fundamental freedoms and fundamental rights is anything but settled. It continues to be subject to many, sometimes potent, legal and political controversies. However, while the EU public order is still in pursuit of the right balance between economic freedoms and socio-political rights, it also has to reckon with another fundamental value: The value of security.
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 46; Prenosov: 1
Celotno besedilo (588,89 KB)