511. ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA Z DEMECO V MULTISENZORNEM OKOLJUSandra Kamernik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Demenca je zahrbtna bolezen, ki se razvija počasi, a enakomerno skozi več let, zaradi česar jo okolica pogosto prepozna šele v napredovani fazi. Osebe z demenco, zlasti v poznejših fazah, imajo omejen dostop do senzorične obogatitve in smiselnih dejavnosti, kar jih pogosto postavlja v vlogo pasivnih prejemnikov oskrbe z malo možnosti za vključevanje v vsakodnevne rutinske aktivnosti. Ta raziskava prepoznava pomen multisenzornega okolja kot nefarmakološke intervencije, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja starostnikov z demenco. Namen diplomske naloge je, da s pomočjo sistematičnega pregleda literature preučimo vpliv multisenzornega okolja na oskrbo starostnika z demenco in vlogo zdravstvene nege pri njegovi implementaciji.
Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje virov je potekalo v bibliografskih bazah ScienceDirect, PubMed, Google Scholar in Google učenjak, s ključnimi besedami: »starostnik«, »demenca«, »multisenzorno okolje«, »multisenzorna terapija« in »zdravstvena nega«. Iskanje smo omejili na angleško literaturo, objavljeno med leti 2013–2023, z dostopom do celotne vsebine. Ključne besede so bile povezane z Boolovim operatorjem AND. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled je bilo vključeno 16 člankov, katerih podatke smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so: vpliv multisenzornega okolja (MSE) na vedenjske in psihološke simptome demence, pomen individualizirane oskrbe, vloga medicinskih sester in negovalcev, fiziološki učinki MSE, izboljšanje kakovosti življenja ter ovire in priporočila za uporabo MSE. Rezultati pregleda literature kažejo, da ima multisenzorno okolje pomembne pozitivne učinke na vedenjske in psihološke simptome demence, kot so zmanjševanje agresije, tesnobe in apatije, ter prispeva k izboljšanju razpoloženja, komunikacije in fizioloških parametrov. Individualizirana oskrba v multisenzornem okolju se je izkazala kot ključna za doseganje teh učinkov, pri čemer imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri prilagajanju stimulacije potrebam posameznika. Kljub dokazanim prednostim uporabe MSE se še vedno soočamo z ovirami, kot so pomanjkanje prostora, sredstev in usposobljenosti osebja za izvajanje teh intervencij.
Ključne besede: Starostnik, demenca, multisenzorno okolje, multisenzorna terapija, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 427; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
512. VLOGA MOTIVACIJE PRI OSKRBI DRUŽINSKEGA ČLANA NA DOMUMarijana Kostovska, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: S fenomenom staranja prebivalstva so starostniki prepoznani kot ranljiva populacija, ki zaradi zdravstvenih težav pogosto potrebuje pomoč. Lahko prejemajo formalno pomoč organiziranih negovalnih služb in patronažne zdravstvene nege. Velikokrat pa se starostniki in svojci odločijo, da bodo preostanek svojega življenja preživeli doma in svojci postanejo družinski oskrbovalci. Neformalna oskrba v Sloveniji bo v prihodnosti še naraščala, tudi zaradi težje dostopnosti do zdravstvenih storitev in pomanjkanja zdravstveno-negovalnega kadra. Družinski oskrbovalci so ključni za to, da starostnik ostane v domačem okolju. Odločitvi za negovanje družinskega člana botrujejo različni motivacijski dejavniki. Med najpogostejše uvrščamo ljubezen do bližnjega, odgovornost, pripadnost in medsebojno povezanost. Zelo veliko vlogo ima tudi motivacija, saj vpliva na kakovost oskrbe družinskega člana. Višja ko je motivacija, boljša je oskrba družinskega člana na domu. In k temu moramo stremeti kot družba in omogočiti starostnikom in družinskim negovalcem kakovostnejšo oskrbo in življenje.
Metoda: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z analizo primarnih in sekundarnih virov podatkov. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Sekundarni vir podatkov je bil pregled strokovne in znanstvene domače in tuje literature ter internetnih baz podatkov (Google učenjak, COBBIS, Pub Med, SPINGERLINK, Digitalna knjižnica Slovenije ter fakultetna knjižnica).Vzorec je bil namenski. Vključeval je le svojce, ki za družinskega člana skrbijo doma na območju Mestne občine Ljubljana. Intervjuvali smo šest oseb, ki skrbijo za svojca. Kvalitativna raziskava je bila opravljena septembra 2024. Za intervju smo kontaktne naslove svojcev pridobili s pomočjo Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana.
Rezultati: Vsi intervjuvanci imajo visoko stopnjo motivacije za oskrbo družinskega člana na domu. Pomanjkanja motivacije večina intervjuvanih oseb ne občuti, samo dve osebi sta navedli, da sta psihično utrujeni. Vsem sodelujočim je pomembna zunanja podpora, predvsem finančna, saj morajo financirati dodatno strokovno pomoč (negovalci na domu, fizioterapija na domu) in opremo ter pripomočke za oskrbo. Ugotavljamo, da se večina sodelujočih samoiniciativno izobražuje, hodi na delavnice in tečaje za neformalne oskrbovalce ter uporablja tehnike za razbremenitev stresa, kot so joga, meditacija, sprehodi, oddih na samem in pogovori. Vendar pa tukaj opazimo tudi pomanjkanje informacij o terminih izvajanja delavnic in tečajev, saj sta dve intervjuvani odgovorili, da delavnic sploh ne poznata.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da ima motivacija velik vpliv na kakovost oskrbe družinskega člana na domu: višja je stopnja motivacije, boljša je oskrba. Velik pomen pripisujemo motivacijskim dejavnikom, ki so pripomogli k temu, da so se odločili za družinskega oskrbovalca. Med najpogostejšimi so intervjuvanci izpostavili ljubezen do svojca, občutek dolžnosti in pripadnosti ter nezaupanje v zdravstveni sistem v Sloveniji. Poleg tega se družinski oskrbovalci soočajo z raznimi izzivi, ki jih dokaj uspešno premagujejo z iskanjem dodatnih virov pomoči in financiranja. V Sloveniji imamo na voljo različne oblike pomoči s podpornimi mehanizmi, ki pa jih po rezultatih raziskave sodeč ne poznajo vsi. Vendar pa to ne vpliva na samo kakovost oskrbe ali motivacijo.
Ključne besede: Ključne besede: neformalna oskrba, družinski oskrbovalci, motivacija, motivacijski dejavniki, podporni mehanizmi.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 395; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,64 MB) |
513. ZDRAVO STARANJE V DOMAČEM OKOLJUMojca Bizjak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Staranje v domačem bivalnem okolju je želja večine starejših po vsem svetu. Staranje v domačem okolju pomeni varno, neodvisno in udobno življenje v svojem domu in v okviru skupnosti, ne glede na starost, dohodek ali zmogljivosti. Namen raziskave je raziskati zdravo in varno staranje v domačem okolju.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala oktobra in novembra 2024 v občini Krško. Sodelovalo je 6 starejših oseb.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci želijo ostati čim dlje doma in samostojno živeti. V starosti jim je najbolj pomembno zdravje in obvladovanje kroničnih bolezni. Pomembno jim je tudi, da imajo koga, ki ga lahko prosijo za pomoč, ko to potrebujejo.
Razprava: Iz raziskave je razvidno, da si starejši ljudje želijo čim dlje ohraniti samostojnost in ostati doma. Prav tako si v starosti želijo družbe družine in znancev. V prostem času radi kaj preberejo, pogledajo televizijo, se podružijo ob kavici ali sprehodu in seveda radi počivajo. Pomembno jim je, da lahko stanovanje prilagodijo svojim potrebam v starosti in zaenkrat se vsi intervjuvanci še počutijo dobro ter teh prilagoditev ne potrebujejo.
Ključne besede: starostnik, zdravo staranje, domače okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 413; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,38 MB) |
514. PSIHOLOŠKA PODPORA IZVAJALCEM ZDRAVSTVENE NEGE V KRIZNIH SITUACIJAHNina Leskovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Psihološka podpora je ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja in odpornosti izvajalcev zdravstvene nege v kriznih situacijah, saj neposredno vpliva na njihovo delovno učinkovitost, medosebne odnose in trajnostno delovanje zdravstvenega sistema. Raziskava je pomembna, ker je osvetlila ključne izzive in potrebe izvajalcev zdravstvene nege pri soočanju s kriznimi situacijami ter preučila sisteme psihološke podpore, ki so jim na voljo v Sloveniji in tujini. Namen pregleda literature je bil izboljšati razumevanje teh podpornih sistemov ter identificirati optimalne rešitve za njihovo implementacijo v slovenskem zdravstvenem prostoru.
Metoda: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. S pregledom literature smo se osredotočili na psihološko podporo izvajalcem zdravstvene nege v kriznih situacijah. Strokovno branje smo nadaljevali, dokler nismo zbrali 16 primernih enot iz prosto dostopnih bibliografskih baz (PubMed, Google učenjak, Google Scholar). Zadetke, ki smo jih v raziskavi analizirali, smo poiskali s pomočjo ključnih besed in besednih zvez, in sicer krizna situacija, psihološka podpora, zdravstveni delavci in psihiatrija. Pri iskanju smo se omejili na vire v slovenskem in angleškem jeziku, na vire, objavljene v obdobju 2013–2023 in tiste, ki imajo dostopno celotno vsebino s področja, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi. Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem (AND).
Rezultati: V pregled je bilo vključenih 16 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali vnaprej določenim kriterijem. Podatki, zbrani novembra 2024, so bili analizirani s tehniko kodiranja, kar je omogočilo oblikovanje vsebinskih kategorij. Te so vključevale psihološko podporo v kriznih situacijah, sekundarni in akutni stres, odpornost in obvladovanje stresa, moralno stisko ter etične izzive in tudi institucionalne ter organizacijske dejavnike. Takšen pristop je omogočil bolj strukturirano in jasnejšo interpretacijo rezultatov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je psihološka podpora ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja in delovne učinkovitosti izvajalcev zdravstvene nege v kriznih situacijah. Kvalitativna analiza potrjuje, da so učinkoviti sistemi podpore, ki vključujejo individualne in organizacijske strategije, bistveni za zmanjševanje stresa, preprečevanje izgorelosti ter krepitev odpornosti zdravstvenih delavcev. Razprava poudarja potrebo po celovitem pristopu, ki vključuje sodelovanje med državnimi institucijami, zdravstvenimi sistemi in delodajalci za zagotavljanje trajnostnih rešitev in izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: psihološka podpora, izvajalci zdravstvene nege, krizne situacije, duševno zdravje, stres.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 439; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,06 MB) |
515. Vpliv pandemije covid-19 na transplantacijsko dejavnost v SlovenijiMartina Milošič, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Ukrepi za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2 so imeli po vsem svetu pomemben vpliv na aktivno delovanje transplantacijske in donorske dejavnosti. Ponekod se je aktivnost delovanja programov zmanjšala, ponekod celo začasno zaustavila.
Metode: Proučevali smo vpliv pandemije covida-19 na transplantacijsko dejavnost čvrstih organov v Sloveniji. Raziskovalni del naloge smo opravili v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Izvedli smo polstrukturirane intervjuje kliničnih transplantacijskih koordinatorjev posameznega programa za presaditve, ki so sprejemali pomembne odločitve glede zdravljenja bolnikov s presaditvijo organa. Zavod Slovenija-transplant je izdal stopenjski načrt, na podlagi katerega je po izbruhu pandemije covida-19 delovala donorska in transplantacijska dejavnost.
Rezultati: Na podlagi opravljene raziskave smo prišli do rezultatov, da pandemija covida-19 ni imela večjega vpliva na delovanje transplantacijske dejavnosti. Opravljenih je bilo nekoliko več presaditev v primerjavi z enakim obdobjem pred pandemijo covida-19. Delovanje transplantacijske in donorske dejavnosti v Sloveniji je bilo na začetku pandemije prilagojeno, a nikoli zaustavljeno. Rezultati, ki jih je Slovenija dosegla v času pandemije, so izjemni in jo uvrščajo med najboljše države z najkakovostnejšim donorskim programom in transplantacijskim zdravljenjem na mednarodni ravni. Pandemija, zdravljenje bolnikov in izvajanje ukrepov za zajezitev virusa SARS-CoV-2 so še dodatno poglobili obstoječo kadrovsko stisko, predvsem na področju negovalnega kadra, in opozorili na pomanjkljive in neprimerne prostorske zmogljivosti.
Razprava: Medsebojno sodelovanje vseh odgovornih posameznikov v Sloveniji je pripomoglo, da je Slovenija z dobro organizacijo dela v obdobju pandemije covida-19 lahko dober vzgled drugim državam, ki so dejavnost za presaditve organov zmanjšale ali za kratek čas celo zaustavile.
Ključne besede: transplantacija, pandemija covida-19, transplantacijska dejavnost, donorska dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 482; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,03 MB) |
516. Dejavniki, ki vplivajo na pojav covida-19 pri zdravstvenih delavcihPetra Mejaš, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Pojav covida-19 v razsežnostih pandemije je imel izjemen vpliv na družbo in še zlasti na delovanje zdravstva. Proučevali smo dejavnike, ki lahko predstavljajo tveganje za okužbo zdravstvenih delavcev. Preverili smo, ali so zaposleni v zdravstvenih domovih imeli na voljo osebno varovalno opremo (OVO) in ali so uporabljali slednjo ter izvajali druge ukrepe za varovanje pred okužbo. Preverjali smo mnenje o izobraževanju glede varovanja pred okužbami pri delu in uporabi OVO ter povezavo med delovno dobo in pogostostjo okužbe zdravstvenih delavcev.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa ter Likertovimi lestvicami stališč. V raziskavi je sodelovalo 124 zdravstvenih delavcev iz zdravstvenih domov na območju Dolenjske. Podatke smo analizirali s programom SPSS.
Rezultati: V času epidemije so zdravstveni delavci uporabljali priporočeno OVO, ki jim jo je zagotovilo vodstvo. V največji meri so uporabljali zaščitne maske in si razkuževali roke. Zaposleni s krajšo delovno dobo so se pri delu manj pogosto okužili s covidom-19. Večina se je strinjala, da je potrebno permanentno usposabljanje glede preprečevanja okužb na delovnem mestu in pravilne uporabe OVO.
Razprava: Raziskali smo ključne dejavnike, ki prispevajo k okužbi zdravstvenih delavcev na delovnem mestu. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci poznajo osebno varovalno opremo in njeno uporabo in da usposabljanje in pridobivanje veščin za preprečevanje okužb predstavlja zelo pomemben dejavnik za varno delo. Naše ugotovitve bi lahko pripomogle k izboljšanju zaščite zdravja in varnosti zdravstvenih delavcev pri vsakodnevnem delu in tudi v kriznih razmerah.
Ključne besede: covid-19, dejavniki tveganja, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, osebna varovalna oprema
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 508; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,56 MB) |
517. Stališča in dejavniki, ki vplivajo na oklevanje glede cepljenja med fizioterapevtiJanko Novak, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Cepljenje je najbolj varen, zanesljiv in učinkovit ter pogosto tudi najcenejši način preprečevanja nalezljivih bolezni. Glavni cilj cepljenja je zaščititi posameznika pred nalezljivo boleznijo in preprečiti epidemije. Nenaklonjenost cepljenju lahko izhaja iz različnih razlogov, kot so strah pred neželenimi učinki ter zavajajoče informacije o cepivih in postopku cepljenja. Zakon o nalezljivih boleznih predpisuje obvezna in priporočena cepljenja tudi za zdravstvene delavce.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo metod deskripcije, analize in sinteze. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 160 slovenskih fizioterapevtov. Podatki so bili analizirani s programom SPSS in tabelarno prikazani s pomočjo Microsoft Office Excela.
Rezultati: S trditvijo, da je cepljenje najučinkovitejša zaščita pred določenimi nalezljivimi boleznimi, se strinja 50,3 % slovenskih fizioterapevtov. Fizioterapevti znanje o cepljenju večinoma pridobivajo od strokovnjakov, kot so zdravniki, medicinske sestre in mikrobiologi, kar je potrdilo 58,5 % anketirancev. Poleg pridobivanja znanja in informacij o cepljenju ter cepivih kar 54 % slovenskih fizioterapevtov najbolj zaupa strokovnjakom.
Razprava: Ugotovitve naše raziskave kažejo, da so mlajši fizioterapevti in tisti, ki delujejo na primarni ravni zdravstvenega varstva, bolj naklonjeni cepljenju, kar lahko pripišemo njihovi večji izpostavljenosti najnovejšim medicinskim informacijam in smernicam. Strah pred možnimi neželenimi učinki po cepljenju nima največjega vpliva na oklevanje glede cepljenja pri fizioterapevtih. Največji delež anketirancev najbolj zaupa strokovni literaturi in strokovnjakom, ki se ukvarjajo s cepljenjem. Ta ugotovitev je v skladu s pričakovanji.
Ključne besede: cepljenje, cepiva, fizioterapevti, odnos do cepljenja.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 400; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,45 MB) |
518. Vpliv stresnosti dela na zdravje in zadovoljstvo z delom zaposlenih v zdravstveni negiRomana Pust, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Delavci, zaposleni v zdravstveni negi, so poklicna skupina, ki je zelo izpostavljena stresnim situacijam na delovnem mestu. Zahtevnost dela, velika delovna obremenitev, usklajevanje službe in družine, slaba organizacija dela in ne nazadnje prenizko plačilo so dejavniki, ki zaposlenega privedejo do razvoja kroničnega stresa in posledično izgorelosti. Stresnost dela vpliva na nastanek simptomov stresa, ki privedejo do težav z zdravjem. Prav tako pa tudi na zadovoljstvo z delom ter kvaliteto življenja posameznika.
Metode: Naloga je bila sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo opredelili stres in njegov vpliv na delovno okolje in življenje zaposlenih v zdravstveni negi. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik in anketiranje izvedli preko spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje stresa in njegovih posledic pri delu, zaposlene v zdravstveni negi smo spraševali po simptomih in bolezenskih stanjih, povezanih s stresom, ter ugotavljali zadovoljstvo z delom in z drugimi področji življenja. Sodelovalo je 150 medicinskih sester. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s pomočjo programa 1KA in SPSS.
Rezultati: Medicinske sestre so, ne glede na to, kje delajo, podvržene različnim stopnjam stresa. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da se anketirani pogosto znajdejo v stresnih situacijah, povezanih s plačilom nadur, napredovanji in plačo, z odnosom s pacientom in njegovimi svojci, s prilagajanjem svojega urnika delovnim obveznostim ter z nezadostno podporo pri delu. V največji meri se soočajo s simptomi stresa, kot so: glavobol, nespečnost, nizek nivo energije, napetost, preobremenjenost in prehlad. Bolezenska stanja, kot so: debelost ter glavoboli in migrene so bila najpogosteje omenjena. Rezultati kažejo, da je večina vendarle zadovoljna z delom in ostalimi področji življenja, kar govori o dobri kvaliteti življenja zaposlenih v zdravstveni negi. Bolj zadovoljni z delom in življenjem doživljajo manj stresa na delovnem mestu.
Razprava: Raziskava je pokazala, da se medicinske sestre pri svojem delu soočajo s stresom in s stresom povezanimi simptomi in boleznimi. Pomemben zaščitni dejavnik pred stresom je zadovoljstvo zaposlenih z delom in drugimi področji življenja, kar bi bilo smiselno upoštevati pri uvajanju preventivnih ukrepov za zmanjševanje in boljše obvladovanje stresa v zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: stres, medicinska sestra, zdravje, kvaliteta življenja
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 503; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,47 MB) |
519. |
520. |
