751. |
752. |
753. |
754. Obravnava pacientov z rupturo labruma kolčnega sklepaAnja Humar, 2024, diplomsko delo Opis: Ruptura labruma kolčnega sklepa je pogosta poškodba, ki nastane zaradi različnih vzrokov, kot so utesnitveni sindrom, travme ali degenerativne spremembe. Labrum prispeva k stabilnosti kolčnega sklepa, saj izboljšuje prileganje glavice stegnenice v sklepno ponvico, s tem pa omogoča enakomerno razporeditev obremenitev in ohranjanje sinovialne tekočine znotraj sklepa. Ko pride do poškodbe labruma, se pojavijo simptomi, kot so bolečina in omejena gibljivost. Pogoste so tudi mehanske težave, kot sta pokanje in zaskočitev, kar bistevno vpliva na funkcionalnost sklepa. Diagnoza rupture labruma temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in slikovni diagnostiki, pri čemer je MR s kontrastom najzaneslivejša metoda za potrditev poškodbe. Pri manjših poškodbah ali ob odsotnosti večjih strukturnih nepravilnosti je prva izbira konzervativno zdravljenje, ki vključuje počitek, NSAID ter fizioterapijo. Kadar konzervativno zdravljenje ne prinese ustreznih rezultatov, predvsem pri pacientih z večjimi rupturami ali dodatnimi anatomskimi nepravilnostmi, kot sta displazija ali ustenitveni sindrom, je potrebno razmisliti o operativnem posegu, pri čemer je artroskopsko popravilo labruma najpogostjša metoda. Pomembno je poudariti, da kombinacija operativnega posega z ustrezno predoperativno in postoperativno fizioterapijo še dodatno prispeva k boljšim funkcionalnim izidom. Pravilno načrtovana rehabilitacija izboljša mišično stabilnost in nadzor nad gibljivostjo kolka, kar dolgoročno vodi k uspešnejšemu okrevanju in zmanjšanju tveganja za ponovitev težav. V diplomski nalogi smo s pregledom literature analizirali učinkovitost konzervativnega zdravljenja pacientov z ruptruo labruma kolčnega sklepa ter primerjali učinkovitost operativnega in konzervativnega zdravljenja. Ugotovili smo, da konzervativni pristop uspešno zmanjšuje bolečino in izboljšuje funkcionalnost pri manjših poškodbah, medtem ko operativni poseg prinaša boljše dolgoročne rezultate, zlasti pri večjih rupturah. Naši zaključki potrjujejo, da je konzervativno zdrevljenje učinkovito na kratek rok, vednar pri večjih poškodbah pogosto zahteva operativni poseg za dolgoročno izboljšanje. Analiza v diplomski nalogi lahko bistveno pripomore k boljšemu odločanju med konzervativnim in operativnim pristopom ter s tem izboljša klinično prakso pri zdravljenju pacientov z rupturo labruma kolčnega sklepa.
Ključne besede: ruptura labruma kolka, konzervativno zdravljenje, fizioterapija, operativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 730; Prenosov: 89
 Celotno besedilo (642,93 KB) |
755. Fizioterapevtska obravnava pacientov z ankilozirajočim spondilitisomNeja Krese, 2024, diplomsko delo Opis: Ankilozirajoči spondilitis (AS) je kronična vnetna bolezen, ki prizadene hrbtenico in sakroiliakalne sklepe, lahko pa tudi periferne sklepe in se običajno pojavi pred tridesetim letom. Bolezen je posledica interakcij genetskih in
okoljskih dejavnikov. Večina pacientov z AS je nosilcev HLA B27. Simptomi vključujejo bolečine v spodnjem delu hrbtenice, lahko se pojavi bolečina v prsnem kosˇu, boleči sklepi udov, pljučne in srčne težave. Diagnoza se postavi z rentgenskim slikanjem, zdravljenje je farmakolosˇko in nefarmakolosˇko. Namen diplomske naloge je pregledati literaturo o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pacientov
z AS. Rezultati kažejo, da je fizioterapevtska obravnava
učinkovita pri zdravljenju pacientov z AS.
Ključne besede: ankilozirajoči spondilitis, rehabilitacija, fizioterapija, obravnava, vaje
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 642; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,39 MB) |
756. Fizioterapevtska obravnava žensk z razmikom preme trebušne mišiceLuka Gruntar, 2024, diplomsko delo Opis: Razmik preme trebušne mišice (diastastis recti abdominis – DRA) je prekomerno povečan razmik med levo in desno polovico preme trebušne mišice po beli črti trebuha. Cilj fizioterapevtske obravnave je ohraniti in izboljšati tonus, moč in nadzor trebušnih mišic in na ta način zmanjšati obremenitev bele črte trebuha in tako povrniti normalno delovanje trupa. Namen diplomske naloge je proučiti literaturo o fizioterapevtskih metodah in tehnikah za obravnavo žensk z DRA. Metode: Sistematičen pregled literature o fizioterapevtski obravnavi žensk z DRA iz podatkovnih baz PubMed, PEDro in Cochraine Library. Rezultati: Na podlagi 13 vključenih raziskav smo ugotovili, da imajo fizioterapevtske metode in tehnike s poudarkom na ustvarjanju napetosti v LA, izboljšanju živčno-mišičnega nadzora, moči in splošne funkcionalnosti trupa, večjo klinično vrednost od osredotočanja samo na zmanjševanje IRD. Uporabnost: Rezultati zaključnega dela so uporabni za vse fizioterapevte, ki obravnavajo ženske s simptomatskim razmikom preme trebušne mišice. Omejitve: Omejitveni dejavniki zajemajo v študijah nenatančno opredeljene raziskovalne skupine, neenotni diagnostični kriteriji in pomanjkanje longitudinalnih študij, ki proučujejo učinke fizioterapevtskih metod in tehnik 6 do 12 mesecev po zaključku fizioterapevtske obravnave.
Ključne besede: razmik preme trebušne mišice, fizioterapevtska obravnava, diagnostika.
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 442; Prenosov: 18
Celotno besedilo (602,77 KB) |
757. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA STAREJŠIH ODRASLIH OSEB S KOGNITIVNIM UPADOM PO TOTALNI ENDOPROTEZI KOLKALiljana Koban, 2024, diplomsko delo Opis: Življenjska doba se v razvitem svetu hitro podaljšuje, s tem pa nastaja vse več sprememb na telesnem in kognitivnem področju. Zaradi upada telesnih in kognitivnih sposobnosti starejših oseb prihaja do vse več padcev in posledično zlomov. Najbolj pogost je zlom kolčnega sklepa, ki običajno zahteva kirurško zdravljenje pri starejših osebah. Zlomljen kolk nadomestijo z umetnim oziroma totalno endoprotezo. Operacija po zlomu kolka poveča tveganje za zaplete pri zdravljenju, umrljivost in potreba po sami rehabilitaciji. Znano je, da skupek dejavnikov vpliva na sam potek in uspešnost rehabilitacijo, eden izmed dejavnikov tveganja je tudi kognitivni upad, ki povzroči zahtevnejšo obravnavo, saj je prizadeto dojemanje, razumevanje, mišljenje, sklepanje, spomin in pomnenje. Poleg kognitivnega upada, stanja prehranjenosti, funkcionalne ravni pred poškodbo, prisotnost depresije, nizek duševni status, višja starost, so negativni napovedniki uspešnosti rehabilitacije. Fizioterapevtska obravnava starejših oseb s kognitivnim upadom je zelo zahteven in dolgotrajen proces. Dokazano je, da zgodnja obravnava takšnih pacientov ter multidisciplinarni tim vpliva na samo uspešnost rehabilitacije. Pomembno je, da imajo ti pacienti možnost in dostopnost rehabilitacije ne glede na to ali so v domači oskrbi ali v institucionalnem varstvu. Velik pomen ima vloga fizioterapevta in drugih zdravstvenih delavcev ne samo pri rehabilitaciji pacientov, temveč tudi pri preprečevanju padcev in ohranjanju kognitivnih sposobnosti pri starejših osebah. Klinični primer je pritrdil raziskavam, da skupek negativnih dejavnikov, kot so kognitivni upad, visoka starost, prisotnost depresije, slaba prehranjenost, vplivajo na izid rehabilitacije in njeno uspešnost. S proučitvijo literature smo ugotovili, da je kognitivni upad le en dejavnik tveganja, ki napoveduje slabši izid rehabilitacije, zato z zagotovostjo zastavljene hipoteze ne moremo potrditi in ne v celoti zavreči, saj ni dovolj raziskav, ki bi to razmejile. Na tem področju je potrebno še veliko raziskovanja, da bi lahko prišli do zaključkov in priporočil za fizioterapevtsko obravnavo takšnih pacientov.
Ključne besede: starejše odrasle osebe, kognitivni upad, demenca, zlom kolka, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 540; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,16 MB) |
758. Model urejanja in popisovanja nestrukturiranih besedil z uporabo strojnega učenja : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Arhivske znanostiMiroslav Milovanović, 2024, doktorska disertacija Opis: Namen: Namen doktorske disertacije je raziskati, ali je možna izdelava modela za urejanje in popisovanje nestrukturiranih besedil z uporabo strojnega učenja. Pri izdelavi modela je bila raziskava razdeljena na tri ključne segmente in povezana raziskovalna vprašanja, in sicer, ali je izdelava modela za samostojno klasifikacijo nestrukturiranih vsebin, samostojno prepoznavo imenskih entitet in samostojno izdelavo naslova popisne enote izvedljiva in uporabna. Metodologija: V raziskavi sta uporabljeni metoda analize vsebine in metoda eksperimenta. Raziskani so bili različni pristopi za izdelavo izvedbenega modela za urejanje in popisovanje nestrukturiranih besedil, ravno tako je bilo raziskana uporabnost izdelanega modela in učinkovitost izdelave popisne enote z uporabo izdelanega modela. Rezultati: Ugotovljeni rezultati raziskav kažejo, da je izdelava modela za urejanje in popisovanje nestrukturiranih besedil z uporabo strojnega učenja za vse tri segmente izvedljiva in uporabna, izdelani model pa predstavlja celoten formalni in aplikativni okvir za obdelavo nestrukturiranih besedil, ki se ga lahko neposredno uporabi za obdelavo nestrukturiranih podatkov. Izvirnost/uporabnost: Raziskava omogoča natančen vpogled v izdelavo modela za urejanje in popisovanje nestrukturiranih besedil ter izpostavlja prednosti in obliko uporabe izdelanega modela. Hkrati izdelani model in spremna dokumentiranost izdelave modela predstavljata podlago za uporabo modela v praksi in potencialno podlago za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: urejanje in popisovanje, strojno učenje, imenske entitete, nestrukturirano besedilo, klasifikacija
Objavljeno v ReVIS: 09.12.2024; Ogledov: 455; Prenosov: 16
Celotno besedilo (9,59 MB) |
759. POMEN IMPLICITNEGA ZNANJA ZA KAKOVOST ZDRAVSTVENE NEGETjaša Galjot, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Implicitno znanje v zdravstveni negi zajema nezavedno pridobljene veščine, izkušnje in intuicijo zdravstvenih delavcev, kar je ključno za izboljšanje delovanja zdravstvenih timov ter kakovosti in varnosti oskrbe. Raziskave poudarjajo, da je prepoznavanje in razumevanje tega znanja ključno, vendar formalno izobraževanje pogosto ne vključuje integracije implicitnega znanja. Namen diplomske naloge je bil usmerjen najprej v teoretično opredelitev implicitnega znanja in zdravstvene nege, čemur je sledil kvalitativni raziskovalni del, v katerem smo s pomočjo pregleda literature želeli proučiti dojemanje implicitnega znanja med zdravstvenimi delavci, njegove ključne vidike, načine prenosa in obstoječa priporočila za dvig kakovosti oskrbe pacientov.
Metodologija: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela z uporabo metode sistematičnega pregleda literature. Podatke smo pridobili iz baz COBISS, Google Scholar, PubMed in Web of Science, pri čemer smo vključili objave med letoma 2019 in 2024. Iskanje, analiza in obdelava literature so potekali med majem in junijem 2024, v končno analizo pa smo vključili 15 enot od 314 identificiranih.
Rezultati: Potek iskanja literature je bil temeljit in sistematičen. Pri iskanju smo uporabili naslednje ključne besede in besedne zveze v slovenskem jeziku: "zdravstvena nega", "kakovost", "znanje" in "implicitno znanje" ter "nursing care", "quality", "knowledge" in "implicit knowledge" v angleškem jeziku. Pri pregledu zadetkov smo uporabili izključitvene kriterije, da bi zagotovili relevantnost in kakovost virov. Izključili smo študije, ki niso bile v angleškem ali slovenskem jeziku, tiste, ki niso ustrezale iskanemu časovnem obdobju, in tiste, ki niso bile prosto dostopne. Po uporabi izključitvenih kriterijev smo jih od 314 najdenih zadetkov za nadaljnjo analizo izbrali 15, v katerih je bilo naše raziskovalno področje najbolje opredeljeno.
Razprava: Analiza je pokazala, da zdravstveni delavci dojemajo implicitno znanje kot ključno za klinično odločanje in kakovost oskrbe pacientov. Prepoznavanje in učinkovito prenašanje tega znanja med zdravstvenimi delavci prispeva k izboljšanju zdravstvene prakse in organizacijskih rezultatov, kar vodi do večjega zadovoljstva pacientov. Analiza ugotovitev raziskovalcev v izbrani literaturi jasno pokaže, da je implicitno znanje ključno za kakovostno klinično odločanje in oskrbo pacientov. Priporočamo nadaljnje raziskave, osredotočene na vpliv kulturnih, organizacijskih in izobraževalnih dejavnikov na uporabo implicitnega znanja, ter razvoj izobraževalnih programov za njegovo boljše prepoznavanje in uporabo.
Ključne besede: implicitno znanje, kakovost, znanje, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 644; Prenosov: 13
Celotno besedilo (572,72 KB) |
760. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA V URGENTNI INFEKCIJSKI AMBULANTILena Zdešar, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Medicinska sestra se pri delu v urgentni infekcijski ambulanti sreča s kompleksnimi stanji, kot so akutni bronhiolitis, vročinski krči, oslovski kašelj, klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Medicinska sestra izvaja številne negovalne intervencije in tehnično diagnostične posege, kot so odvzem kužnin, vzpostavitev intravenske poti ter aplikacija zdravil, aplikacija kisika itd. Pomembno vlogo opravlja tudi pri sprejemu otroka v bolnišnico in pri preprečevanju prenosa nalezljivih bolezni. Pri svojem delu uporablja načela atravmatske komunikacije z otrokom in starši. Namen raziskave je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti.
Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena predloga za polstrukturiran intervju. Raziskava je potekala od junija do avgusta 2024. Vzorec je bil namenski in vključuje šest diplomiranih medicinskih sester, ki sodelujejo pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti. Pri zbiranju in obdelavi podatkov smo upoštevali vsa etična načela raziskovanja.
Rezultati: Pet od šestih intervjuvank je pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti pozornih na razpoloženje in obnašanje otroka ter na prisotnost izpuščajev na koži, vse intervjuvane pa so pozorne na odstopanja pri merjenju vitalnih funkcij. Ena izmed njih poleg vsega naštetega pozornost posveča tudi stanju zavesti otroka, opazovanju bolečine, ki se lahko kaže z neutolažljivim jokom, ter opazuje mikcije. Vse intervjuvanke ob pojavu dihalne stiske pri otroku dvignejo vzglavje, aplicirajo kisik, izmerijo vitalne funkcije in naredijo toaleto nosu. Vse intervjuvanke navajajo, da starši otrok z vročinskimi krči tekom hospitalizacije (24-urno opazovanje) in tik pred odpustom prejmejo natančna ustna in pisna navodila, ki so opremljena tudi s slikovnim gradivom. Prav tako navajajo, da starši prejmejo recept za rektiolo Stesolida, ki ga aplicirajo v primeru ponovitve vročinskih krčev, ki so daljši od dveh minut. Staršem otroka, ki je bil nenačrtovano sprejet v bolnišnico, nudijo podporo s pravočasnim podajanjem informacij in z odgovarjanjem na zastavljena vprašanja. Ena izmed njih izpostavlja, da delajo po ustaljenem protokolu o sprejemu otroka na bolnišnični oddelek. Vse intervjuvanke se ob sprejemu otroka na oddelek soočajo s številnimi izzivi, izpostavile so nesodelovanje otrok, kar je verjetno posledica strahu tako staršev kot otrok. Ena od njih je navedla tudi izzive s pomanjkanjem kadra in prostora ter težave s sporazumevanjem, ki nastanejo pri starših in pacientih, ki ne govorijo slovenskega jezika.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da intervjuvane medicinske sestre dihalno stisko pri otroku, ki preboleva akutni bronhiolitis, prepoznajo z uporabo pomožne dihalne muskulature, tahipnejo, zavračanjem hrane in pijače, utrujenostjo oz. apatičnostjo otroka, pa tudi z nizko saturacijo, cianozo ter stokanjem ob izdihu. Ob pojavu vročinskih krčev pri otroku ga dajo v stabilni bočni položaj, aplicirajo antipiretik in otroka fizikalno hladijo. Če se vročinski krč po dveh minutah ne prekine spontano, aplicirajo rektiolo diazepama. Primarna naloga medicinske sestre v urgentni infekcijski ambulanti je triaža oz. začetna ocena stanja otroka, nato pa merjenje vitalnih funkcij, odvzem različnih kužnin, opazovanje otrokovega obnašanja, odziv na dražljaje iz okolice, opazovanje kože in sluznice, stanja zavesti ter ocenjevanje bolečine. Za lajšanje stiske pri otrocih uporabljajo komunikacijo, ki je prilagojena njihovi starosti in razvojni stopnji, vse postopke natančno razložijo ter razbremenijo otroka z uporabo igrač, štampiljk, bombonov in pobarvank.
Ključne besede: Medicinska sestra, urgentna infekcijska ambulanta, otrok.
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 603; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,37 MB) |
