801. |
802. |
803. |
804. Kolektivno varstvo pravic potrošnikov pri spletnem nakupovanju : magistrsko deloŠpela Bohinec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali temo kolektivnega varstva potrošnikov pri spletnem nakupovanju s poudarkom na ugotovitvi stopnje poznavanja tega področja s strani potrošnikov v Evropski uniji. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili in predstavili predmet in probleme raziskovanja ter temeljne pojme, ki so vezani na obravnavano tematiko. Opredelili smo normativno ureditev varstva potrošnikov tako na individualni kot tudi na kolektivni ravni, pri čemer smo se osredotočili na sekundarne pravne akte Evropske unije in zakonodajo v Republiki Sloveniji. Predstavili smo potrošniške organizacije in javne zavode, ki lahko pomagajo pri reševanju potrošniških sporov ter pripomorejo k informiranju potrošnikov s področja uveljavljanja njihovih pravic. Pregledali smo možnosti, ki jih imajo potrošniki pri reševanju sporov s ponudniki, tudi alternativne načine reševanja sporov, proučili pa smo še obstoječo sodno prakso. Analizirali smo rezultate opravljenih raziskav, ki so nam pomagale pri iskanju odgovorov na raziskovalna vprašanja, pri čemer smo se osredotočali na ankete in raziskave, ki so bile opravljene med potrošniki na temo nakupovanja in varovanja potrošniških pravic v Evropski uniji. Opravili smo anketo, s pomočjo katere smo analizirali rezultate o potrošniških navadah in obnašanju potrošnikov ter samem poznavanju njihovih pravic. V magistrskem delu smo ugotovili, da je (kolektivno) varstvo potrošnikov normativno obširno urejeno in se stalno dopolnjuje, s tem pa se izboljšuje tudi nivo varstva pravic potrošnikov v Evropski uniji. Pomanjkljiva pa je informiranost oziroma seznanjenost potrošnikov s svojimi pravicami in mehanizmi, ki jih lahko uporabijo za reševanje potrošniških individualnih in skupinskih sporov.
Ključne besede: potrošnik, kolektivno varstvo potrošnikov, spletno nakupovanje, zastopniška tožba, skupinska tožba
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2024; Ogledov: 498; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (1,80 MB) |
805. Varstvo človekovih pravic v razmerju do varstva lastnine in poslovne dejavnosti delodajalca : magistrsko deloSebastjan Puhek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava nadzor delodajalcev v zasebnem sektorju nad zaposlenimi v smislu varovanja poslovnih interesov gospodarske družbe, ko zaposleni kršijo notranja pravila in hkratnega spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Z metodo analize strokovnih znanstvenih del in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter slovenske sodne prakse smo preučili posege v pravico do zasebnosti predvsem iz vidika spoštovanja 8. člena EKČP in 35. ter 38. člena URS. Ugotovili smo legitimne razloge za zagotavljanje poslovne dejavnosti in nadzora nad spoštovanjem delovnih sredstev in predmetov v lasti delodajalca. Raziskali smo potrebo po uravnoteženju med pravicami delodajalca in zasebnostjo zaposlenega v smislu varovanja poslovne dejavnosti. Ugotovili smo, da so gospodarske družbe v Sloveniji, odgovorne za spoštovanje človekovih pravic, ne glede družbeno politični sistem. Pri varovanju poslovne dejavnosti ne smejo posegati v človekove pravice. Mednarodni dokumenti in nacionalna zakonodaja ter aktivni državni ukrepi izpostavljajo pomen varovanja človekovih pravic v gospodarstvu. Evropsko sodišče za človekove pravice skozi svojo sodno prakso zahteva konkretne ukrepe za zaščito človekovih pravic. Gospodarske družbe v Sloveniji niso bile obravnavane pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kar pomeni, da se v Sloveniji spoštujejo človekove pravice. Na podlagi magistrskega dela želimo poudariti pomen spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu pred nezakonitimi posegi v pravico do zasebnosti, ob varovanju poslovne dejavnosti in je zato treba pred izvedbo ukrepov natančno preučiti dopustnost in zakonitost ukrepov. Pri tem je pomembno, da je izvajanje nadzora nad zaposlenimi v skladu z načeloma transparentnosti in sorazmernosti. Z delom želimo k znanosti dodati spoznanja, ki jih ponujajo različne oblike platformnega dela, in uporabo različnih aplikativnih rešitev, ki predstavljajo pripomočke pri izvajanju gospodarske dejavnosti in s tem tudi povečano možnost zlorabe.
Ključne besede: človekove pravice, načelo sorazmernosti, nadzor nad zaposlenim, osebnostne pravice, pravica do zasebnosti, spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, zasebni sektor
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2024; Ogledov: 488; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,10 MB) |
806. Primerjava trga dela v Sloveniji in Združenih državah Amerike : magistrsko deloSandra Peternelj, 2024, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske raziskave smo izvedli primerjalno analizo trgov dela in identificirali ključne značilnosti, po katerih se trga dela v Sloveniji in ZDA razlikujeta ali sta si podobna. Osrednji cilj raziskave je bil identificirati in razumeti ključne razlike ter podobnosti med obema tržnima sistemoma ter analizirati vplive teh razlik na ekonomsko in socialno strukturo obeh držav. Analiza temelji na obsežni paleti indikatorjev trga dela, vključno s stopnjo zaposlenosti, strukturo zaposlovanja, brezposelnostjo, delovno politiko in socialno varnostjo. V uvodnem delu raziskave smo predstavili metodološki okvir, ki temelji na uporabi podatkov iz različnih baz, vključno z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Eurostatom in U.S. Bureau of Labor Statistics. Primerjalna analiza razkriva izrazite razlike v regulaciji trga dela, kjer ZDA zagotavljajo večjo fleksibilnost delodajalcem, medtem ko v Sloveniji prevladujejo strožji zakoni o delovnih razmerjih, ki nudijo boljše varstvo pravic delavcev. Osrednji del naloge se osredotoča na analizo vpliva tehnološkega razvoja in globalizacije, ki krojita tržne trende in zaposlitvene možnosti v obeh državah. Posebna pozornost je posvečena vplivu pandemije COVID-19 na trge dela, kar je v obeh državah sprožilo različne ekonomske in socialne posledice. Rezultati raziskave osvetljujejo, kako politične odločitve in ekonomska politika oblikujejo trg dela v Sloveniji in ZDA. Medtem ko ZDA ponujajo večjo delovno mobilnost in višje dohodke, Slovenija zagotavlja boljšo socialno zaščito zaposlenih in manjše razlike v dohodkih med prebivalstvom. Zaključni del magistrske naloge opisuje, kako lahko razumevanje teh razlik prispeva k oblikovanju politik, ki bi spodbudile pozitivne spremembe na trgu dela v obeh državah. Ta del raziskave poudarja pomen prilagoditve delovnih politik na podlagi specifičnih ekonomskih in socialnih kontekstov, ki prevladujejo v posameznih državah.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, zaposlenost, pravice delavcev, socialna varnost, Covid19, zakonodaja o delovnem pravu
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2024; Ogledov: 592; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,54 MB) |
807. |
808. |
809. VPLIV GRAFIČNIH ELEMENTOV EMBALAŽE NA PERCEPCIJO IN ODLOČANJE POTROŠNIKOV PRI NAKUPUTatjana Iliev, 2024, ni določena Opis: V današnjem času podjetja iščejo nove rešitve, s katerimi bi prispevala k rasti prodaje in povečanju dobička. To je učinkovito mogoče doseči s pomočjo marketinških raziskav, ki skušajo poiskati bolj natančne in učinkovite načine, kako potrošnikom izpolniti njihove želje.
Magistrsko delo obravnava teoretična izhodišča nevromarketinga, nevrologije in vedenje potrošnikov. Analizirali smo vlogo nevromarketinga pri prepoznavanju preferenc potrošnikov, predstavili orodja, na katerih temeljijo študije nevromarketinga, predvsem pa v empiričnem delu raziskave poskusili prikazati in dokazati, kako pomembna je podzavest pri nakupnih odločitvah potrošnikov. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 20 udeležencev, med katerimi je bilo sedem moških in 13 žensk.
Ključne besede: nevromarketing, EEG, P300, Unicorn Hybrid Black, nakupno vedenje.
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2024; Ogledov: 491; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,78 MB) |
810. VPLIVI IN POSLEDICE PANDEMIJE COVID-19 NA EKONOMSKO GLOBALIZACIJOMatej Lukman, 2024, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje vpliv pandemije covida-19 na ekonomsko globalizacijo. Cilj je razumeti potek pandemije in na podlagi ugotovitev pripraviti čim boljši odziv držav in njihovih pristojnih služb, da bi ob novi pandemiji ustrezneje ukrepale ter zmanjšale posledice na ekonomsko globalizacijo. Novi virus se je v nekaj mesecih razširil po svetu in povzročil veliko sprememb v življenju ljudi in poslovanju podjetij. Med pandemijo so državni organi vpeljali različne ukrepe za preprečevanje širjenja nove bolezni: množična testiranja in preverjanje potrdila PCT, obvezno nošenje maske, popolno zaprtje držav z obratovanjem le nujnih služb, zaprtje izobraževalnih ustanov, zaprtje delovnih mest, prepoved javnih prireditev, prepoved združevanja v javnosti in zaprtih prostorih, zaprtje javnega potniškega prometa, kampanje za obveščanje javnosti, policijsko uro, prepoved gibanja po državi, omejitev prehodov meje, politiko sledenja stikom in politiko cepljenja. Z različnimi raziskovalnimi metodami smo ugotovili, da so bili turizem, letalski promet, kulturne, glasbene, športne in druge prireditve, športna vadba v zaprtih prostorih ter gostinstvo panoge, ki so doživele najhujši udarec. Kot nasprotje pa so velika farmacevtska podjetja, ponudniki informacijske tehnologije ter ponudniki spletnih trgovin in storitev doživljali rekordne dobičke. Zaradi strogih protikoronskih ukrepov je veliko ljudi ocenilo svojo materialno blaginjo za slabšo, saj je veliko podjetij prenehalo obratovati, posledično je veliko ljudi izgubilo službo, občutno se je povečal pojav debelosti, nastanek depresij in drugih duševnih motenj, telesna aktivnost pa se je med pandemijo drastično zmanjšala.
Ključne besede: epidemija/pandemija, covid-19, ekonomska globalizacija, deglobalizacija, vplivi, posledice
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 426; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,11 MB) |
