841. |
842. Raziskovanje odporov pri kognitivno vedenjski terapiji anksioznostiDaria Vujinovic, 2024, ni določena Opis: Odpor v svetovanju je kompleksen pojav, ki se kaže na različne načine in vpliva na učinkovitost procesa. Svetovalci se pogosto srečujejo s svetovanci, ki se negativno odzivajo na intervencije in ne delujejo v svojem najboljšem interesu. Medtem ko je bil odpor tradicionalno razumljen kot nepripravljenost svetovanca na spremembe, sodobni pristopi poudarjajo, da je to rezultat interakcij v svetovalnem odnosu. Raziskave kažejo, da odpor ni redek, vendar svetovalci pogosto spregledajo njegove znake, kar vodi v neuspešno svetovanje.
Odpor izhaja iz psihoanalitične teorije, vendar se je razširil na več teoretičnih smeri, ki ponujajo različne definicije in pristope k premagovanju odpora. Večina modelov priznava, da je odpor oblika samoohranitve, ki pomaga svetovancem pri soočanju z negotovostjo med terapijo.
Ta naloga raziskuje odpor v svetovanju, s poudarkom na kognitivno-vedenjskem pristopu 3. vala pri zdravljenju anksioznosti. Metodologija je vključevala kvalitativno analizo podatkov, zbranih med srečanji s petimi svetovankami, ki so bile deležne kognitivno-vedenjske terapije 3. vala za anksioznost. Podatki so bili zbrani z opazovanjem, intervjuji in vprašalniki. Analiza je vključevala prepoznavanje in razvrščanje različnih vrst odpora ter zbiranje podatkov o učinkovitosti različnih pristopov pri premagovanju odpora. Preučili smo poročila svetovank in sestavili listo priporočil, kako lahko svetovalec pomaga svetovancu pri premagovanju odpora.
Ključne ugotovitve kažejo, da se je odpor med svetovankami manifestiral v različnih oblikah. Pomembna ugotovitev je, da vse svetovanke niso kazale enake stopnje, oblike in vzorce odpora. Raziskava je pokazala, da je za uspešno premagovanje odpora ključno, da svetovalci prepoznajo in razumejo različne oblike odpora, prilagodijo svoje strategije glede na specifične potrebe svetovanca ter izobražujejo svetovance o pojavu odpora. Učinkovite strategije vključujejo vzpostavitev varnega in zaupljivega odnosa ter uporabo metod motivacijskega intervjuja. Naše delo prispeva k boljšemu razumevanju odpora in lahko pomaga pri izboljševanju svetovalne prakse, kar omogoča doseganje boljših rezultatov. Ključne besede: odpor v svetovanju, kognitivno-vedenjska terapija, zdravljenje anksioznosti, učinkovitost svetovanja, svetovalni odnos Objavljeno v ReVIS: 28.11.2024; Ogledov: 539; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,17 MB) |
843. Pomembnost ter ovire in prednosti uporabe spletne aplikacije za izvajanje fizioterapevtske vadbe pacientov z osteoartrozo kolenskega sklepaBernarda Šuštarič, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je kronična, degenerativna bolezen in ena najpogostejših oblik artritisa. Kolenski sklep je eden izmed najpogosteje prizadetih sklepov. Posledice obolenja se kažejo kot zmanjšana funkcionalnost kolenskega sklepa, prisotnost bolečine in invalidnost, ki je bolj izrazita pri starejših bolnikih. Kolenski sklep je po svoji anatomski zgradbi kompleksen in zato bolj občutljiv na mehanske obremenitve. Poškodbe struktur kolenskega sklepa so poleg starosti, spola, genetike, čezmerne telesne teže in preobremenitev ene izmed dejavnikov tveganja za nastanek OA. Simptomi, ki nakazujejo na nastanek in razvoj obolenja, so bolečina, okorelost in zmanjšana gibljivost sklepa, oteklina, zmanjšana mišična moč in funkcionalnost noge ter invalidnost. Zdravljenje OA v začetni fazi temelji na konzervativnih metodah, vključno s fizioterapijo, ki se osredotoča na zmanjšanje bolečine ter ohranitev ali povrnitev funkcionalnosti noge. Vendar pa se z naraščanjem števila starejše populacije, ki potrebuje fizioterapevtsko oskrbo, zdravstveni sistemi soočajo s povečanim pritiskom, kar zahteva uvajanje inovativnih rešitev. Ena takšnih rešitev je telerehabilitacija, oblika rehabilitacije na daljavo, pri čemer fizioterapevt in bolnik komunicirata prek digitalnih povezav. Kljub napredku tehnologije je potrebnih še nekaj izboljšav, da bi povečali učinkovitost uporabe spletnih aplikacij in s tem izboljšali rehabilitacijske izide. Namen tega magistrskega dela je preučiti pomembnost in učinkovitost spletnih aplikacij za izvajanje fizioterapevtskih vaj pri bolnikih z OA kolenskega sklepa. Magistrsko delo bo prav tako obravnavalo prednosti, ki jih tovrstne aplikacije prinašajo, ter izzive, s katerimi se bolniki in strokovnjaki soočajo pri njihovi uporabi.
Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivnem kvantitativnem pristopu z uporabo metode anketiranja. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 14 vprašanj. Prvi del vprašalnika je zajemal socio-demografske podatke anketirancev, drugi del vprašalnika se je osredotočal na področje zdravstvene pismenosti, motiviranosti za redno vadbo, pomembnosti posameznih elementov spletne aplikacije ter zaznanih ovir in prednosti pri uporabi aplikacije. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov z OA kolenskega sklepa, ki so marca in aprila 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani in Novem mestu. Med udeleženci je bilo 27 moških (32,9 %) in 55 žensk (67,1 %).
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili funkcijo videoposnetkov z vajami (M = 9,45), ki ji sledita pomoč pri določanju ciljev (M = 8,95) in možnost komunikacije s fizioterapevtom (M = 8,83). Med glavnimi ovirami pri uporabi aplikacije so izpostavili netočne informacije (M = 3,96) ter nejasno predstavitev vaj in nerazumevanje informacij (M = 3,86). Najpomembnejše prednosti aplikacije so bile možnost večkratnega ogleda vaj (M = 4,65), prihranek časa (M = 4,50) ter lažji dostop do fizioterapevta (M = 4,48). Rezultati raziskave so pokazali, da med spoloma, starostnimi skupinami, stopnjami izobrazbe, telesno aktivnostjo in dolžino sedenja ni bilo statistično pomembnih razlik pri vrednotenju spletne aplikacije za fizioterapijo. Hipoteze, ki so predvidevale, da ženske, mlajši bolniki, bolniki z višjo izobrazbo, bolj aktivni bolniki in tisti, ki manj sedijo, bolj pozitivno vrednotijo aplikacijo, so bile zavrnjene. Edina statistično značilna razlika je bila ugotovljena pri motivaciji: bolniki z višjo stopnjo motivacije so aplikaciji pripisovali večji pomen, zlasti pri ključnih informacijah o OA in videoposnetkih vaj. Prav tako so bolniki z višjo zdravstveno pismenostjo bolje vrednotili prednosti aplikacije pri dveh navedbah, to sta večja motiviranost in učinkovitost vadbe.
Razprava: Za uspešen razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z OA kolena je ključnega pomena, da se pri nadaljnjih raziskavah osredotočimo na specifične potrebe
bolnikov z različnimi diagnozami. Ta raziskava je pokazala, da uporabniki aplikacije največjo vrednost pripisujejo videoposnetkom vaj in možnosti komunikacije s fizioterapevtom, kar je priporočljivo upoštevati pri razvoju prihodnjih aplikacij. Poleg tega je pomembno obravnavati ovire, kot so netočne informacije, nenatančen prikaz vaj in nejasna razlaga, saj lahko to bistveno vpliva na uspešnost telerehabilitacije. Uspešna implementacija telerehabilitacije bo odvisna tako od strokovnega znanja zdravstvenih delavcev kot tudi od usposobljenosti uporabnikov za uporabo aplikacije. Ključne besede: Ključne besede: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, ovire in prednosti, mobilna aplikacija. Objavljeno v ReVIS: 27.11.2024; Ogledov: 537; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,81 MB) |
844. |
845. Corporate wellness and balanced scorecard, the case of a Slovenian companyJasna Zagrajšek, Žiga Čepar, Malči Grivec, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: balanced scorecard, corporate wellness, health and well-being, human capital management, business performance Objavljeno v ReVIS: 27.11.2024; Ogledov: 518; Prenosov: 6
Celotno besedilo (297,03 KB) |
846. Spisi oddelka za prosveto v fondu Sresko načelstvo Murska Sobota : Okrajni šolski svet za Prekmurje v Kraljevini SHS v času od 1920 do 1929Iva Lana Lanščak, 2024, diplomsko delo Opis: Območje današnjega Prekmurja je bilo v okviru Kraljevine Ogrske upravno razdeljeno na dve županiji: del Prekmurja z Mursko Soboto je bil del Železne županije, del Prekmurja z Lendavo pa je pripadal županiji Zala. Ta meja je bila hkrati cerkvena meja med škofijama Győr in Zagreb. Ker so bile na Ogrskem šole in verske skupnosti tesno povezane, je na območju Prekmurja delovalo več vrst verskih šol; katoliške, evangeličanske, kalvinske. Po podpisu trianonske mirovne pogodbe leta 1920 je območje Prekmurja pripadlo Kraljevini SHS. Po zasedbi je Prekmurje predstavljalo en sam okraj pod upravo civilnega komisarja, ki je imel sedež v Murski Soboti in izpostavo v Dolnji Lendavi. Leta 1921 je na mestu civilnega komisarja pričelo delovati okrajno glavarstvo, ki se je leta 1922 preimenovalo v sresko poglavarstvo. Takrat je v sestavi sreza za Prekmurje deloval en sam šolski okraj. Leta 1924 pa sta na območju Prekmurja delovala dva šolska okraja oz. dve sreski poglavarstvi, ena s sedežem v Murski Soboti in ena s sedežem v Dolnji Lendavi. V okviru Kraljevine Jugoslavije so se sreska poglavarstva leta 1929 preimenovala v sreska načelstva. Raziskava je omejena na spise oddelka za prosveto fonda Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, in sicer na obdobje Kraljevine SHS od leta 1920 do leta 1929. Obravnavani spisi odsevajo upravno delovanje ustvarjalca, pri katerem so nastali. Diplomsko delo prikazuje umestitev obravnavanih spisov znotraj hierarhije fonda, seznanja s stanjem teh spisov v materialno-tehničnem smislu in s vsebinskimi ter jezikovnimi značilnostmi. Ključne besede: zgodovina Prekmurja, uprava v Prekmurju, Kraljevina SHS, uprava v Kraljevini SHS, Sresko načelstvo Murska Sobota, Okrajni šolski svet za Prekmurje Objavljeno v ReVIS: 26.11.2024; Ogledov: 534; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,51 MB) |
847. |
848. Fizioterapija pri nategu zadnjih stegenskih mišic in povratek v šport : pregled literatureŽiva Otoničar, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Nateg zadnje stegenske mišice je relativno pogosta poškodba pri športnikih. Večkrat se zgodi pri športih, ki vsebujejo hiter tek s spremembami smeri, brcanje in kombinacijo fleksije kolka in ekstenzije kolena. Vzrokov za nastanek poškodbe je veliko, visok pa je tudi rizik za ponovitev. Poškodbo prepoznamo po oteženi hoji in nezmožnosti prenosa teže na poškodovano nogo, po nezmožnosti popolno iztegniti nogo, po težkem upogibu noge, ekhimozi in hematomu. Namen: S pregledom literature ugotoviti in predstaviti fizioterapevtske metode in tehnike, ki se jih uporablja pri nategu zadnjih stegenskih mišic, ter ugotoviti, kako lahko fizioterapevt oceni, kdaj je primeren čas za vrnitev v šport po nategu zadnjih stegenskih mišic, in sicer z minimalnim tveganjem za ponovno poškodbo. Metode dela: V diplomski nalogi smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodo. Literaturo smo poiskali preko podatkovnih baz: PEDro, PubMed, ResearchGate, Google Učenjak in COBISS. Članke smo iskali s pomočjo ključnih besed: hamstring strain injury, physiotherapy, rehabilitation, return to sport. V pregled literature smo vključili 8 člankov, ki so mlajši od 10 let. Rezultati: Po pregledu literature smo ugotovili, da večina avtorjev navaja podoben kriterij za povratek v šport in večina tudi podobno obravnava samo poškodbo. Razprava: S pregledom literature smo ugotovili, da sta težavnost poškodbe in čas vrnitve v šport sorazmerno povezana, torej težja poškodba pomeni kasnejšo vrnitev v šport. Ekscentrična vadba za zadnje stegenske mišice zmanjšuje rizik za ponovno poškodbo. Rehabilitacija, ki je ne spremlja bolečina, je hitrejša od rehabilitacije, ki jo spremlja bolečina. Fizioterapevti večinoma odobrijo povratek v šport ko je športnik brez bolečin, ko pridobi zadostno ekscentrično moč in zadostno gibljivost. Ključne besede: nateg zadnje stegenske mišice, fizioterapija, rehabilitacija, povratek v šport Objavljeno v ReVIS: 26.11.2024; Ogledov: 598; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,48 MB) |
849. |
850. |