1201. Ocena tveganja pri odlocanju za nakup delnice podjetja NikolaSimon Hočevar, 2024, magistrsko delo Opis: Vse naložbe nosijo določeno mero tveganja in pomembno je, da investitorji pred sprejetjem odločitev o naložbah dobro razumejo tveganja in sprejemajo odločitve.
Glavni namen raziskave je pridobiti oceno tveganja z namenom, če bi kupovali delnice NKLA. Kljub določeni oceni tveganja je glavno vprašanje, ali lahko to tveganje znižamo s strateškimi pristopi do investiranja.
Iz holistične raziskave smo določili kriterije tveganja treh variant (kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno investiranje), ki določajo strategijo pristopa do investiranja. S tem smo sestavili večkriterijski odločitveni model. Tako smo ugotovili, da z dolgoročnim strateškim pristopom do investiranja tveganje znižujemo.
Ključne besede: investiranje, delnice NKLA, vrednotenje podjetja, ocena tveganja, sentimentalnost, strateška odločitev, tehnologija vodika, tržna cena delnice, relativno vrednotenje, finančni kazalci
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2024; Ogledov: 803; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
1202. Obravnava anksioznih motenj z vedenjsko kognitivno terapijo : diplomska nalogaTjaša Korbar Horvat, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi raziskujemo obravnavo anksioznih motenj z vedenjsko kognitivno terapijo
v strokovni literaturi z obravnavanega področja ter s pomočjo neposredne izkušnje
posameznikov, ki so jim diagnosticirali katero izmed anksioznih motenj, ki so jo zdravili z
vedenjsko kognitivno terapijo oziroma s svetovanjem. V empiričnem delu tako izvedemo
kvalitativno raziskavo s petimi polstrukturiranimi intervjuji, s katerimi preverjamo opažanja in
izkušnje izbranih posameznikov v povezavi z delovanjem vedenjsko kognitivne terapije na
anksiozno simptomatiko ter posledično na posameznikovo delovanje. Izbrana tema je aktualna
zaradi prekrivanja dveh pomembnih dejavnikov: visoke pojavnosti anksioznih motenj in
kratkotrajne terapije, usmerjene predvsem na reševanje trenutnih težav, kakršna je vedenjsko
kognitivna terapija. Kratkotrajna oblika terapije v današnjem času, ko večina stremi k hitremu
doseganju učinkovitih rezultatov, predstavlja prednost.
Rezultati empiričnega dela potrjujejo izsledke teoretičnih izhodišč, da so anksiozne motnje
prisotne v visokem številu in tedaj, ko so nezdravljene, slabšajo kvaliteto posameznikovega
življenja. Vedenjsko kognitivna terapija se je izkazala za učinkovito pri odpravi anksioznih
motenj, torej za učinkovito pri zmanjševanju intenzivnosti anksiozne simptomatike na
obvladljivo raven, ki ne onemogoča posameznikovega delovanja tako v teoriji kot v kvalitativni
raziskavi. Raziskovanci po zaključeni terapiji opažajo pomembno izboljšanje kvalitete
življenja, ponovno opravljajo vsakodnevne obveznosti in aktivnosti brez stiske ter se
vključujejo v družabno življenje.
Z diplomsko nalogo želimo spodbuditi posameznike, ki se soočajo z anksioznimi motnjami, da
se odločijo za pravočasno iskanje primerne oblike pomoči, saj lahko le tako zmanjšajo ali
preprečijo negativne posledice neprepoznanih oziroma nezdravljenih anksioznih motenj, ki se
lahko zaključijo tudi s samomorom
Ključne besede: anksioznost, motnje, vedenjsko kognitivna terapija, delovanje, kvaliteta življenja, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2024; Ogledov: 894; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,93 MB) |
1203. Pomen medkulturnih kompetenc v poslovanju korporacijDolores Jereb, 2024, magistrsko delo Opis: Globalne korporacije, ki želijo uspešno poslovati na mednarodnem trgu, morajo imeti vodstveni kader, ki je sposoben ne le razumeti in se prilagajati različnim kulturam, temveč tudi učinkovito voditi in motivirati ekipe v teh okoljih. Postavlja se vprašanje, ali podjetja razumejo vpliv medkulturnih razlik in poleg tradicionalnih strokovnih kompetenc prepoznavajo pomen medkulturnih kompetenc pri selekciji in razvoju vodstvenega kadra, ki ga prerazporejajo v druge kulture.
Medkulturne kompetence v poslovanju so skupek kognitivnih, afektivnih in vedenjskih veščin, ki prispevajo k učinkoviti in ustrezni poslovni komunikaciji v medkulturnih organizacijah. Pregled izbrane strokovne literature prikazuje pomen kulture in njenih dimenzij ter njeno povezanost s poslovnim svetom. Ugotovitve kažejo, da je poznavanje medkulturnih razlik in sposobnost vodenja v medkulturnem okolju konkurenčna prednost, saj podjetjem omogoča boljše razumevanje potreb in pričakovanj strank, prilagajanje strategij različnim kulturnim okoljem in izboljšanje ugleda ter zaupanja na mednarodnem trgu.
Anketiranci v študiji so zaposleni, ki so bili prerazporejeni na vodilne položaje v različnih kulturnih okoljih izbrane korporacije (pravo ime podjetja ni navedeno zaradi etičnosti raziskave) in so v teh raznolikih okoljih živeli in delali več kot tri leta. Empirične ugotovitve kažejo, da so vsi anketiranci potrdili visoko relevantnost medkulturnih kompetenc in poudarili njihovo neposredno povezanost s konkurenčno prednostjo. Individualna raven ozaveščenosti je visoka, za prenos teh znanj in praks na organizacijsko raven korporacije pa bo potrebnega več časa in dodatnih aktivnosti, ki jih predlagajo stroka in vprašani.
Omenjena raziskava ponuja dober vpogled v obravnavano temo in je lahko napotenim delavcem v pomoč pri razumevanju pomena medkulturnih razlik, vodstvu pa v razmislek in spodbudo za izboljšanje stanja na tem področju. Kljub temu da je raziskava vezana na konkretno korporacijo, je lahko v pomoč tudi vodstvu in zaposlenim v drugih korporacijah, ki se najverjetneje srečujejo s podobnimi vprašanji pri svojem poslovanju.
Ključne besede: kompetenca, medkulturnost, poslovanje, korporacija, kultura, konkurenčna prednost
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2024; Ogledov: 824; Prenosov: 44
Celotno besedilo (3,79 MB) |
1204. REVITALIZACIJA URBANEGA OBMOČJA STARE PORODNIŠNICE V POSTOJNITatjana Hvala, 2024, ni določena Opis: V mestu Postojna je degradirano urbano območje stare porodnišnice, ki je skozi leta izgubilo svojo primarno funkcijo in je v lasti lokalne skupnosti. Ta v preteklosti ni imela jasne celostne strategije in vizije, kako revitalizirati oz. regenerirati ta del mesta. Od leta 2008 dalje so se pričeli poskusi podajanja predlogov o namembnosti prostora in aktivnostih, ki bi se lahko izvajale v tem urbanem območju. Zaznano je bilo pomanjkanje prostora za sodelovanje in srečevanje zainteresiranih posameznikov ter NVO-jev, kar ima za posledico premalo povezano lokalno skupnost in relativno šibko zastopano kreativno kulturno industrijo ter obrt. Ko so s strani Občine Postojna leta 2011 prišli pozitivni odzivi za sodelovanje zainteresirane javnosti, je bil zasnovan začetek procesa implementacije CRIPREDE adaptivnega modela, ki se je v praksi izvedel po korakih skozi vseh predvidenih šest faz. Rezultat tega procesa je predlog strategije, ki pri revitalizaciji območja stare porodnišnice v Postojni ohranja elemente materialne kulturne dediščine in jih razširili na polje nematerialnih vrednosti (upoštevan akumuliran kulturni in socialni kapital območja). V sklopu strategije izpostavi tiste razvojne možnosti urbanega območja, ki bodo pokrile nenaslovljene lokalne potrebe, lokalne skupnosti in civilne družbe ter se opirale na podatke, pridobljene z raziskavo. Oblikovale so se smernice za vključujoč prostor (prostorske in arhitekturne rešitve), ki omogočajo podporo skupnosti pri zadovoljevanju družbenih in hkrati ekonomskih potreb. Pokazal se je najprimernejši upravljavski model za revitalizirano območje, ki omogoča optimalno delovanje stavbe in nudi podporno okolje za vsebine, ki se bodo izvajale.
Terensko oz. praktično delo se je izvajalo izjemno dolgo, in sicer v obdobju več kot deset let, vendar v času zaključevanja te magistrske naloge še nismo dočakali končnega cilja – renoviranega in revitaliziranega urbanega območja stare porodnišnice zaradi pomanjkanja potrebnega finančnega vložka, ki ga zahteva tako obsežna investicija. Aplikacija adaptivnega modela CRIPREDE se je v našem primeru izkazala za dovolj fleksibilno metodo, da je dopuščala prilagoditve in je postavljala primeren okvir za delo.
Ključne besede: CRIPREDE adaptivni model, stara porodnišnica Postojna, revitalizacija urbanega prostora, obnova nepremične kulturne dediščine, participacija deležnikov
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2024; Ogledov: 907; Prenosov: 22
Celotno besedilo (7,44 MB) |
1205. |
1206. |
1207. Sodelovalna komunikacija med vodjo in podrejenimi znotraj organizacije : diplomska nalogaTanja Zaletelj, 2024, diplomsko delo Ključne besede: sodelovalna komunikacija, vodja, konflikti, zaposleni, zadovoljstvo zaposlenih, delovno okolje, komunikacijske veščine, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2024; Ogledov: 1280; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,13 MB) |
1208. |
1209. |
1210. |
