1271. A framework for bridging perceived and actual quality through automation : strengthening data reliability and governanceTomaž Podobnikar, 2025, drugi sestavni deli Opis: Following spatial data capture, stakeholders often invest significant resources to meet technical specifications. This challenge arises largely from varying interpretations of established standards, resulting in data that fails to meet the requirements for ingestion into the enterprise geospatial ecosystem. A key issue lies in the discrepancy between perceived data quality – how stakeholders understand or interpret the performance of the data, which is aligned with technical specifications – and actual data quality, which reflects objective performance when properly measured. The proposed data quality management (DQM) framework addresses this discrepancy by focusing on key aspects of spatial data quality, with an automated program playing a central role in bridging this divide. The framework enhances stakeholder communication and significantly improves the reliability of data governance by providing a comprehensive evaluation of data quality. This evaluation with the outputs combining error presentation through statistics, georeferenced files, and visualization enables rapid interpretation and error resolution. When applied to planned land use (PLU) data, this solution improved efficiency, enhanced overall data quality, and ensured seamless integration into the enterprise Spatial information system. This resulted in a higher level of maturity in data quality management.
Ključne besede: quality assurance/quality control (QA/QC), continuous process improvement, spatial data quality, data steward, data governance, planned land use data, perceived vs. actual data quality, geospatial, data quality management (DQM), uncertainty management
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 895; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,66 MB) |
1272. |
1273. |
1274. |
1275. |
1276. |
1277. Exploring the potential of BCI in education : an experiment in musical trainingRaffaella Folgieri, Claudio Lucchiari, Sergej Gričar, Tea Baldigara, Marisa Gil, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: education, BCI, feedback, music
Objavljeno v ReVIS: 10.04.2025; Ogledov: 649; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1278. |
1279. |
1280. Učinkovitost hipnoze v zdravljenju depresije: pregled raziskavKlara Tomažič, 2025, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na proučevanje učinkovitosti zdravljenja depresije s
hipnozo v primerjavi s tradicionalno metodo, kot je Beckova kognitivno-vedenjska terapija. V
sodobnem času je opaziti porast depresije, saj število ljudi, ki poročajo o simptomih depresije,
nenehno narašča. To ne vpliva samo na posameznike, temveč tudi na njihove bližnje in
prinaša pomembne stroške tako za posameznika kot tudi za državo.
Raziskovali smo različne možnosti alternativnih pristopov k zdravljenju depresije. Med že
znanimi pristopi je Beckova kognitivno-vedenjska terapija, ki se osredotoča na spremembo
kognitivnih okvirov. Ta metoda pa je po mnenju Gippsa (2017) povezana s pomanjkljivostmi,
kot so visoka stopnja opustitve terapije pred koncem in pomanjkanje poudarka na
terapevtskem odnosu.
Hipnoza je po drugi strani koncept, ki se je v preteklosti pogosto pojavljal v medijih, vendar
je bil večinoma predstavljen kot sredstvo za manipulacijo ali zabavo. Kljub temu obstajajo
argumenti za uporabo hipnoze pri zdravljenju depresije, saj lahko s to metodo dosežemo
pozitivna pričakovanja glede zdravljenja, zmanjšamo simptome depresije ter spremenimo
vzorce mišljenja, odzivanja na dogodke in zaznavnega sloga.
Prvi del naloge se osredotoča na temeljito razumevanje depresije, hipnoze in Beckove metode
kognitivno-vedenjske terapije. Pri tem smo natančno opisali naravo depresije, vključno z
njenimi simptomi, vzroki in potekom bolezni. V nadaljevanju smo se posvetili hipnozi kot
alternativni metodi zdravljenja, ki se pogosto uporablja v kliničnem okolju. Raziskali smo
njene mehanizme delovanja, varnostne vidike in dosedanje ugotovitve o njeni učinkovitosti
pri zdravljenju depresije. Poleg tega smo predstavili tudi Beckovo kognitivno-vedenjsko
terapijo, ki je ena od najbolj priznanih in raziskanih metod za obravnavo depresije. V tem delu
smo podrobno razložili njene temeljne principe in strategije ter obravnavali njen dosedanji
uspeh pri zdravljenju depresije.
Drugi del naloge se osredotoča na analizo in primerjavo raziskav, ki so bile izvedene na
področju zdravljenja depresije s hipnozo in Beckovo metodo. Skozi sistematičen pregled
literature smo identificirali in ocenili obstoječe raziskave ter analizirali njihove rezultate. Pri tem smo posebno pozornost namenili učinkovitosti obeh metod pri zmanjševanju simptomov
depresije, dolgoročnim rezultatom ter morebitnim pomanjkljivostim. Naš glavni namen je bil
analizirati, kako se hipnoza kot terapevtski pristop primerja z Beckovo metodo kognitivnovedenjske
terapije glede na zmanjševanje simptomov depresije.
S tem smo si prizadevali prispevati k boljšemu razumevanju različnih pristopov k zdravljenju
depresije ter podati smernice za nadaljnje raziskave in klinično prakso na tem področju.
Ključne besede: zdravljenje depresije, hipnoza, Beckova metoda, učinkovitost, kognitivnovedenjska
terapija
Objavljeno v ReVIS: 08.04.2025; Ogledov: 659; Prenosov: 19
Celotno besedilo (707,58 KB) |
