Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Bolniki s kronično ledvično boleznijo, ki se zdravijo s hemodializo, doživljajo raznoliko paleto simptomov, kot so zmanjšana telesna pripravljenost, osteoporoza, sarkopenija, utrujenost, krhkost, motnje spanja, sindrom nemirnih nog in upad kognitivnih sposobnosti. Posledica tega je pomembno zmanjšanje funkcionalne zmogljivosti in kakovosti življenja, kar dodatno zmanjšuje telesno in kognitivno aktivnost ter s tem poslabšuje simptome. Do danes še ni jasnih farmakoloških ali nefarmakoloških intervencij, ki bi lahko preprečile ali zmanjšale te škodljive učinke. Pri zdravi starejši populaciji so raziskave prikazale spodbudne rezultate gibalne in kognitivne vadbe, medtem ko so učinki kombiniranih oblik vadbe pri hemodializnih bolnikih slabo raziskani. Metode: Za izdelavo doktorske disertacije smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop z metodo eksperimenta. V centru za kronično hemodializo Leonišče v Ljubljani smo izvedli unicentrično randomizirano kontrolirano klinično raziskavo. Glede na vključitvene in izključitvene kriterije smo naključno razporedili 44 hemodializnih bolnikov v eksperimentalno (n = 22) in kontrolno (n = 22) skupino. Eksperimentalna skupina (65,7 ± 9,7 let) je med hemodializo (trikrat tedensko; 12 tednov) izvajala program med-dializnega kolesarjenja na prilagojenem ergometru in med-dializne kognitivne vadbe na platformi CogniFit na tabličnih računalnikih. Kontrolna skupina (67,2 ± 12,5 let) je bila deležna le standardne hemodializne oskrbe. Primarni izidi raziskave so rezultat pri oceni pozornosti z računalniškim testom sistema pozornosti (test aktivne pozornosti, test deljene pozornosti), rezultat na Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti in rezultat na testu mentalnega sledenja A in B. Sekundarni izidi raziskave so telesna zmogljivost (test 10 ponovitev vstajanja s stola, test moč stiska pesti, test spontane hitrosti hoje, test ravnotežja), vrednosti mediatorjev vnetja (Interlevkin 6 in C-reaktivni protein), vrednost možganskega nevrotrofičnega faktorja in ocena krhkosti (Edmontonska lestvica krhkosti). S testom analize variance z mešanim načrtom za ponovljene meritve med skupinama smo preverjali statistične razlike med skupinama po času za spremenljivke, ki so imele normalno porazdelitev. Za nenormalno porazdeljene spremenljivke smo za primerjavo uporabili test posplošene enačbe ocenjevanja. Rezultati: Raziskavo je zaključilo 43 hemodializnih bolnikov. Vadbena udeležba med-dializnega kolesarjenja je bila 79,9 %, s povprečnim časom 37,6 minut na posamezno vadbeno enoto. Vadbena udeležba med-dializne kognitivne vadbe je bila 84,2 %, s povprečnim časom 30 minut na posamezno vadbeno enoto. Ugotovili smo statistično značilno interakcijo med faktorjema čas in skupina pri testu aktivne pozornosti (p = 0,017), Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti (p < 0,001), testu mentalnega sledenja A (p < 0,001), testu mentalnega sledenja B (p < 0,001), spontani hitrosti hoje (p < 0,001; ?p2 = 0,313) in Edmontonski lestvici krhkosti (p < 0,001). Prav tako ugotavljamo statistično značilen učinek časa pri merjenju moči stiska pesti (p = 0,002, ?p2 = 0,210), testu ravnotežja (p = 0,029), Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti (p < 0,001), Interlevkinu 6 (p = 0,007), faznem kotu (p = 0,003; ?p2 = 0,198) in možganskem nevrotrofičnem faktorju (p = 0,007; ?p2 = 0,218). Razprava: Integracija inovativne, nefarmakološke, bimodalne intervencije med-dializnega kolesarjenja in kognitivne vadbe v standardno hemodializno oskrbo predstavlja celostni pristop k obravnavi hemodializnih bolnikov, ki se je izkazal kot učinkovit, varen ter enostaven za izvajanje med hemodializo, in sicer s pozitivnim vplivom na funkcionalni status bolnikov. Ključne besede: kronična ledvična bolezen, hemodializa, med-dializno kolesarjenje, kognitivna vadba, telesna pripravljenost, kognitivne sposobnosti.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, hemodializa, med-dializno kolesarjenje, kognitivna vadba, telesna pripravljenost, kognitivne sposobnosti
Objavljeno v ReVIS: 27.08.2025; Ogledov: 929; Prenosov: 42
Celotno besedilo (4,32 MB)

Opis: Humanitarne nevladne organizacije imajo ključno vlogo pri zagotavljanju zdravstvenih storitev v okoljih z omejenimi viri, kjer dostop do rehabilitacije pogosto ni mogoč. Zavod Fizioterapevti brez meja je slovenska humanitarna organizacija, ki nudi fizioterapevtske storitve na terenu v različnih državah. Namen raziskave je bil ovrednotiti prispevek takšne organizacije k dostopu do fizioterapije in kakovosti življenja uporabnikov na območju Mbeye v Tanzaniji. Uporabljen je bil kombiniran raziskovalni pristop, ki je vključeval analizo literature, študijo primera in anketno raziskavo med pacienti, ki so prejeli fizioterapevtsko obravnavo na domu v okviru humanitarnega projekta. Vprašalnik, prilagojen posebnostim dela na terenu, je temeljil na standardiziranem orodju za merjenje zadovoljstva pacientov. Analiza je pokazala visoko stopnjo zadovoljstva pacientov, ki so kot najpomembnejše prednosti izpostavili dostopnost storitev, individualiziran pristop in strokovno usposobljenost fizioterapevtov. Izzivi, ki so se pojavili pri izvajanju storitev, so vključevali omejene materialne vire, kulturne razlike in logistične ovire. Študija primera je poudarila pomen interdisciplinarnega sodelovanja ter prilagodljivih modelov dela. Rezultati potrjujejo, da delo Zavoda Fizioterapevti brez meja pomembno prispeva k izboljšanju dostopa do fizioterapevtskih storitev v okoljih z omejenimi viri. Ugotovitve ponujajo smernice za razvoj trajnostnih intervencij, izboljšanje organizacijskih modelov ter oblikovanje programov usposabljanja, prilagojenih delovanju v takšnih okoljih.
Ključne besede: fizioterapija, humanitarne nevladne organizacije, rehabilitacija, kakovost življenja, zdravstveni sistemi
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2025; Ogledov: 717; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,69 MB)

Ključne besede: cestni promet, prometna varnost, umetna inteligenca, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2025; Ogledov: 759; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: V sklopu priprave diplomske naloge je bil izdelan namizni program, ki uporabi resnične podatke za predstavitev migracij določene vrste ptic in omogoči uporabnikom simuliranje globalnih vplivov na ptice v procesu migracij. Teoretični del diplomske naloge obravnava temo, na kateri temelji, in tudi orodja, ki so bila uporabljena za izdelavo programa. Najprej so bili prestavljeni različni vidiki o migracijah teh ptic in vplivi, s katerimi se soočajo, saj so bile uporabljene v oblikovanju programa. Diplomska naloga vzpostavi povezavo med migracijski podatki in računalniškim programom, zlasti kako se jih lahko vizualizira, da so čim bolj razumljivi. Nazadnje teoretični del pojasni vsa orodja, ki so bila uporabljena pri izdelavi programa, in kako delujejo. Empirični del diplomske naloge opisuje izdelavo programa vse od metod, ki so bile uporabljene, in zasnove programa do dejanske implementacije. Vse to temelji na kontekstu, ki je bil vzpostavljen v teoretičnem delu. Empirični del predstavi izdelavo in rezultate programa z žičnimi modeli in slikami, ki so priloženi besedilu. Nazadnje je predstavljena končna evalvacija programa in možne izboljšave.
Ključne besede: sledilnik, simulacija, faktorji, vizualizacija podatkov, migracije
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2025; Ogledov: 662; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,65 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Rak dojke je bolezen, ki se lahko pojavi pri ženskah v vseh starostih po puberteti. Je najbolj razširjen rak na svetu in letno prizadene več kot 2 milijona žensk. Zaradi razvoja medicine pa je rak dojke ob zgodnjem odkritju lahko omejen in uspešno zdravljen. Navadno se pacientkam opravi kirurško operacijo odstranitve tumorja, tej pa sledi fizioterapija za fizično okrevanje. Metode: Za pisanje diplomskega dela smo poiskali literaturo s pomočjo internetnih baz PubMed, Science Direct, Scielo, Research Gate, BioMed Central, Cochrane Library, Google Schoolar in COBISS. Zastavili smo si ključne besede, s katerimi smo iskali po podatkovnih bazah. Rezultati: V diplomskem delu smo uporabili 9 raziskav, ki smo jih izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih dejavnikov. S pomočjo teh člankov smo odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki so vezana na vpliv pozne fizioterapevtske obravnave na kakovost dnevnega funkcioniranja pacientk po operaciji raka dojke. Razprava: Ugotovili smo, da je pozna fizioterapevtska obravnava koristna, saj tako pacientke ohranjajo fizično stanje, ki so ga pridobile med aktivnim procesom zdravljenja. Hkrati pa vključevanje v fizično aktivnost izboljšuje počutje, tako fizično kot psihično, ter tudi zmanjšuje možnosti za ponovno obolenje za rakom. V prihodnje bi bilo treba narediti še več kvalitativnih študij, ki bi bolj podrobno ugotovile vpliv pozne fizioterapevtske obravnave na kakovost dnevnega funkcioniranja pacientk po operaciji raka dojke.
Ključne besede: pacientke z rakom dojke, pozna fizioterapevtska obravnava, limfedem, disfunkcija zgornjega uda, fizična aktivnost, breast cancer patients, late physiotherapy, lymphedem, upper limb dysfunction, physical activity
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2025; Ogledov: 715; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,30 MB)