131. |
132. Analiza vsebine letnega poročila družbe Kolpa, d. d. : diplomsko deloPetra Ivec, 2014, diplomsko delo Ključne besede: letno poročilo, analiza letnega poročila, bilanca stanja, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala, poslovno poročilo, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2025; Ogledov: 93; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (919,04 KB) |
133. Early modern ottoman and russian clothing through ethnic stereotypes in Western and Central Europe : Foreigners in the statutes of Trieste, Muggia, Koper, Izola and Piran: from the High Middle Ages to the Early Modern PeriodIzidor Janžekovič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: This paper traces the early modern ethnic ‘stereotypes’ in Western and Central Europe by discussing the various sources of such stereotypes, both textual and visual, from the sixteenth to the eighteenth century. A useful reference is the well-known – or sometimes infamous – Völkertafel (Table of Nations) from eighteenth-century Styria, which has been fully translated into English here. The writer emphasizes how narrow the gap is between an allegedly accurate, neutral account and one that veers into misrepresentation or stereotype. Whether a depic- tion is seen as stereotypical often hinges on the viewpoint and interpretation of the observer. Among the various ethnic generalizations explored, even traditional attire was interpreted as being characteristic of specific peoples or nations. The article comparatively examines the stereotypes about Ottoman and Russian cloth- ing. The article claims that the Southeastern and Eastern European nations were grouped together with their according imperial identities, i.e., the Russian and Ottoman Empires. In the early modern era, ethnic identities were shaped along the imperial and state lines.
Ključne besede: national characters, ethnic stereotypes, clothing, Ottoman empire, Russia
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2025; Ogledov: 87; Prenosov: 3
Celotno besedilo (22,73 MB) |
134. Uokvirjanje: med interpretacijo in manipulacijoKristina Hacin, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga z naslovom Uokvirjanje: med interpretacijo in manipulacijo raziskuje uokvirjanje političnih nasprotnikov v slovenskem medijskem prostoru ter analizira strategije legitimacije in delegitimacije, ki jih mediji uporabljajo pri predstavljanju predsednikov vlad Republike Slovenije. V teoretičnem delu naloga opredeli koncept uokvirjanja v okviru teorij politične komunikacije ter ga razmeji od sorodnih pojmov, kot sta interpretacija in manipulacija. Posebna pozornost v nalogi je namenjena teoretskim modelom uokvirjanja in strategijam legitimacije, ki služijo kot analitični okvir raziskave. Empirični del temelji na analizi medijskih prispevkov o različnih slovenskih predsednikih vlad. In sicer o Borutu Pahorju, Alenki Bratušek, Miru Cerarju, Marjanu Šarcu, Janezu Janši (tretji mandat) in Robertu Golobu. V raziskavo so vključeni najpomembnejši slovenski mediji, ki zajemajo tiskane, spletne in televizijske platforme: Delo, Dnevnik, Večer, Mladina, 24ur.com, Siol.net, RTVSLO.si, Nova24TV, TV Slovenija in POP TV. Analiza pokaže, da mediji predsednike vlad pogosto uokvirjajo skozi delegitimacijske strategije, ki poudarjajo njihove osebnostne slabosti, nekompetentnost ali politično neustreznost.
Rezultati potrjujejo, da uokvirjanje v slovenskem političnem prostoru deluje kot močno orodje oblikovanja javnega mnenja in da mediji s pomočjo različnih diskurzivnih praks pomembno prispevajo k procesom politične legitimacije in delegitimacije. Naloga tako prispeva k boljšemu razumevanju razmerja med mediji in politiko v Sloveniji ter ponuja analitični model, ki je uporaben tudi v širšem kontekstu raziskav politične komunikacije.
Ključne besede: uokvirjanje, politična komunikacija, legitimacija, delegitimacija, predsedniki vlad
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 129; Prenosov: 7
Celotno besedilo (948,35 KB) |
135. Učna motivacija pacientov v centrih za krepitev zdravjaZala Kavšak, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Z raziskavo smo na podlagi primerjalne analize delovanja Centrov za krepitev zdravja v Sloveniji in Litvi proučili učno motivacijo pacientov, ki so vključeni v proces zdravstvenovzgojne dejavnosti. Na takšen način smo določili stopnjo motivacije anketiranih, proučili dejavnike, ki vplivajo na njihovo učno motivacijo, proučili njihova mnenja o ustreznosti izobraževalnih vsebin in ugotovili, v kolikšni meri so se pripravljeni vseživljenjsko izobraževati za namen skrbi za lastno zdravje.
Metoda: Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno metodo, metodo kompilacije, metodo komparacije, ki vključuje primerjanje navedenih dejstev, mnenj in pojavov, ter deduktivno metodo, s pomočjo katere smo na osnovi teoretičnih izhodišč in rezultatov ankete prišli do določenih spoznanj. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, in sicer tehniko anketiranja. Ta tehnika nam omogoča raziskovanje in zbiranje podatkov, informacij ter stališč o obravnavanem področju na podlagi rezultatov ankete. Za potrebe empiričnega dela je vir podatkov pregled domače in tuje literature ter literarnih baz.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so slovenski anketiranci bolj motivirani za izobraževanje kot litovski, hkrati pa tudi večino dejavnikov, ki vplivajo na učno motivacijo, ocenjujejo kot pomembnejše v primerjavi z Litovci. Oboji izobraževalne vsebine ocenjujejo kot ustrezne, slovenski anketiranci v primerjavi z litovskimi navajajo, da so pripravljeni več časa vložiti v izobraževanje za namen skrbi za lastno zdravje.
Razprava: Slovenski in litovski pacienti so vplive dejavnikov na učno motivacijo in ustreznost programa v izobraževalnih zdravstvenih ustanovah ocenjevali zelo podobno, vendar kljub temu lahko opazimo razlike v pripravljenosti za učenje in željah po izboljšanju programov izobraževanja.
Ključne besede: Izobraževanje, učna motivacija, diplomirana medicinska sestra, center za krepitev zdravja, vseživljenjsko učenje.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 129; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,16 MB) |
136. Poklic medicinske sestre kot profesijaŠpela Fink, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Profesija medicinske sestre je poklic s področja zdravstvene nege, za
opravljanje katerega je potrebno visokošolsko izobraževanje, upoštevanje kodeksa etike in
vseživljenjsko izobraževanje. Temeljna naloga medicinskih sester je krepitev zdravja,
preprečevanje bolezni in lajšanje trpljenja pacienta – zagotavljamo varno, kakovostno in
uspešno zdravstveno nego. Medicinska sestra prevzema strokovno, etično, materialno in
kazensko odgovornost za svoje delo. Sodeluje v timu zdravstvene nege, ki ga sestavljajo člani
različne izobrazbe. V praksi nekateri zdravniki še vedno ne priznavajo poklica medicinske
sestre za avtonomnega. Za to profesijo je značilna tudi feminizacija poklica, kar vpliva na javno
podobo, ki je oblikovana na podlagi družbenih predstav, izkušenj posameznikov in stereotipov.
Namen raziskave je preučiti poklic medicinske sestre kot profesije.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo. V
empiričnem delu smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne in sekundarne vire. Primarne
podatke smo pridobili z izvedbo intervjujev, sekundarne pa s pregledom strokovne in
znanstvene literature, dostopne v podatkovnih bazah Google Učenjak in dLib.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki imajo najmanj eno
leto delovne dobe. Ugotovili smo, da večina medicinskih sester enotno razume svoj poklic.
Razprava: Vse intervjuvanke imajo podobno mnenje o poklicu in avtonomiji medicinskih
sester. Vse opažajo problem feminizacije v tem poklicu ter izražajo željo po moškem kadru
zaradi fizično zahtevnega dela. Večina intervjuvank ima občutek, da zdravniki zaničujejo poklic
medicinske sestre. Ena intervjuvanka je opazila, da se ta odnos s časom izboljšuje. V splošnem
menijo, da družba ne razume zahtevnosti in pomena njihovega polica; želijo si več spoštovanja,
boljše delovne razmere in ustrezno plačilo.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstvena nega, profesionalnost, feminizacija.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 129; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,21 MB) |
137. Vloga žensk v poslovnem svetu pred, med in po nosečnostiAna Čačič, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo obravnava karierno pot žensk v poslovnem svetu, s poudarkom na izzivih pred, med in po nosečnosti. Kljub vse večji zastopanosti žensk na vodilnih položajih ostajajo ovire, kot so spolni stereotipi, plačne razlike ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Analizirani so zakonodajni okviri za zaščito nosečnic in mater ter njihova dejanska učinkovitost v praksi.
Empirični del temelji na poglobljenih intervjujih z ženskami na vodilnih položajih in spletni anketi širšega vzorca. Rezultati potrjujejo, da se ženske še vedno težje uveljavijo – 84 % anketirank meni, da se morajo bolj dokazovati. Večina tudi ne čuti podpore med nosečnostjo in materinstvom (72 %), medtem ko so intervjuvanke večinoma poročale o podpornih delovnih okoljih. Hipoteza, da materinstvo vpliva na kariero, je delno potrjena – mnenja so razdeljena. Raziskava pokaže, da ženske pogosto same iščejo rešitve za usklajevanje obeh vlog.
Predlagani ukrepi vključujejo fleksibilne oblike dela, podporo delodajalcev in mentorstvo. Delo prispeva k razumevanju strukturnih težav in spodbuja razvoj bolj vključujočih politik v delovnem okolju.
Ključne besede: ženske na vodstvenih položajih, spolni stereotipi, enakost spolov, pravna zaščita v nosečnosti in materinstvo, ravnotežje med delom in življenjem.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 107; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,10 MB) |
138. |
139. |
140. Vloga medicinske sestre pri aplikaciji zdravil med reanimacijoNastja Žnidaršič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Oživljanje je eden najtežjih posegov v urgentni medicini, saj gre za boj s časom, ko je bolnikovo življenje ogroženo zaradi nenadnega srčnega zastoja ali drugih kritičnih stanj. Uspeh oživljanja je odvisen od hitre prepoznave stanja, natančnega izvajanja ustaljenih protokolov in učinkovitega sodelovanja celotne zdravniške ekipe. V tem procesu ima medicinska sestra osrednjo vlogo – ne le pri tehnični izvedbi posegov, temveč tudi pri kliničnem odločanju, dajanju zdravil in zagotavljanju podpore bolniku in njegovim svojcem. S tem smo sledili namenu raziskave, ki je bil: opredeliti vlogo medicinske sestre pri aplikaciji zdravil med reanimacijo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi septembra 2025, z namenskim vzorcem šestih zdravstvenih delavcev zaposlenih na različnih urgentnih deloviščih. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala vlogo medicinskih sester pri pripravi reanimacijskih zdravil, zagotavljanje varnosti, samooceno usposobljenosti, sodelovanje z zdravniki in najpogostejše težave v času reanimacije. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Učenjak, Cobiss.
Rezultati: Rezultati intervjuvancev kažejo, da je za zagotavljanje varnosti in natančnosti med reanimacijo pomembna jasna in glasna komunikacija, da se za zdravnikom ponovi naročen odmerek zdravila in po dani aplikaciji na glas pove, da je zdravilo aplicirano. Vedno upoštevamo najnovejše smernice. Medicinska sestra mora delovati hitro, strokovno in natančno. Glavne ovire so zahtevnost nastavitve venskega kanala, ne razporeditev nalog med člani tima pred začetkom reanimacije in zahtevne vremenske razmere na terenu.
Razprava: V raziskavi smo celovito obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so pojasnila vlogo medicinske sestre pri aplikaciji zdravil med reanimacijo. Ugotovili smo, da je medicinska sestra nepogrešljiv del reanimacijskega tima. V trenutkih, ko je ogroženo življenje bolnika, mora delovati hitro, strokovno in natančno. Aktivno sodeluje pri pripravi in aplikaciji zdravil, imeti mora dobre komunikacijske veščine, da delo v času reanimacije poteka nemoteno in da ne pride do neželenih napak. Spremlja potek reanimacije, beleži čas dane aplikacije in ves čas spremlja stanje pacienta. Srečajo se z izzivi, kot so težave z vzpostavitvijo venskega dostopa, časovne zamude pri aplikaciji zdravil ter otežene delovne razmere na terenu.
Ključne besede: Reanimacijska zdravila, reanimacija, vloga medicinske sestre.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 116; Prenosov: 2
Celotno besedilo (795,10 KB) |
