161. |
162. |
163. Hierarhična zasnova socialne infrastrukture za medgeneracijsko sožitje in blažitev socialnih pritiskov na podeželju - Financiranje : znanstvena monografijaDavid Bogataj, Marija Bogataj, Samo Drobne, Valerija Rogelj, Eneja Drobež, 2025, znanstvena monografija Ključne besede: aktuarska matematika, podeželje, grajeno okolje, socialna infrastruktura, staranje, funkcionalne zmožnosti, prostorska hierarhija
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 208; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (7,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
164. Kultura varnosti pacientov : domovi starejših občanovDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, znanstvena monografija Opis: Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti vdomovih starejših občanov s ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga socialnovarstvenim zavodom prepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v socialno varstvenih zavodih na temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med vrstami institucij smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test. Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih po institucijah socialnega varstva določen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za socialno varstvene zavode 3,7%.Poglobljene študije so v prilogah 1-10, ki se obvezno berejo skupaj s poročilom. Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po institucijah (pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov.
Ključne besede: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 220; Prenosov: 4
Celotno besedilo (5,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
165. Kultura varnosti pacientov : lekarneDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, znanstvena monografija Opis: Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti vlekarnahs ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga lekarnamprepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v lekarnahna temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med vrstami institucij smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test. Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih v lekarnahdoločen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za lekarne3,7%. Poglobljene študije so v prilogah 1-10, ki se obvezno berejo skupaj s poročilom. Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po lekarnah(pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov.
Ključne besede: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 183; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,44 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
166. |
167. Kultura varnosti pacientov : primarno zdravstvoDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, znanstvena monografija Opis: Uvod: Metode ocenjevanja kulture varnosti pacientov v primarnem zdravstvenem varstvu omogočajo analizirati obnašanje strokovnjakov in zavezanost organizacij k neprekinjenemu zagotavljanju učinkovite in varne oskrbe, od trenutka, ko uporabnik vstopi vstoritev, do tedaj, ko je iz teh postopkov odpuščen.Cilj jeoblikovati orodja za analizo varnosti pacientov v primarnem zdravstvenem varstvu in pokazati, kaj z uporabo teh orodij lahko sklepamo o kulturi varnosti pacientov v slovenskem primarnem zdravstvu ter čemu je potrebno posvetiti vbodoče več pozornosti.Material in metoda: Najprej je podan nabor uveljavljenih orodij za primerjavo ocenjevanja kulture varnosti pacientov v osnovnem zdravstvu vsvetu, nato pa je izpeljan vprašalnik, ki bi bil primeren za ocenjevanje kulture varnosti pacientov v primarnam zdravstvu pri nas. Na temelju le-tega je bilo izpeljano anketiranje po enotah primarnega zdravstva in izvedena analiza odgovorov pretežno po Likertovi lestvici. Opisni statistiki s tabelami in grafi sledi testiranje ocen kulture varnosti vcelotnem slovenskem zdravstvenem sistemu z uporabo hi-kvadrat in Z+4 testov. Monografija je bila zaključena leto in pol po zaključku podprojeta z istim naslovom. Prečna raziskava, izvedena v enotah osnovnega zdravstvenega varstva je potekala v obdobju 1.10.2022 -30.9.2024 in je vključevala tako pregled svetovne literature in prakse, kot tudi analizo anket, izvedenih v enotah primarnega zdravstva v Sloveniji med zdravstvenimi delavci. Oblikovanje anketnih vprašanj je temeljilo na poglobljenih intervjujih, ki so pomagali oblikovati podrobnejša vprašanja v anketi. Podatki so bili analizirani v skladu s priporočili v mednarodni literaturi in v skladu z izkušnjami lokalnih zdravstvenih delavcev.Rezultati:Glede na ranžirno vrsto ocen trditev v anketi, študija podaja predlog za izvedbo naslednjih ukrepov v skladu s to ranžirno vrsto od najpomembnejšega (a) naprej do (h): (a) zagotovitev zadostne kadrovske strukture, (b) znižanje utrujenosti osebja, (c) opogumiti osebje, da spregovori o zaznanih nevarnostih za paciente, (d) zmanjšati je potrebno delovne obremenitve tam, kjer se ocenjuje, da so prevelike, (e) vodstvo naj bolj podpira vsakodnevne napore podrejenih, (f) Izogibati se je potrebno napetih in sovražnih situacij. (g) smiselno je konstruktivno obravnavati težavno osebje, (h) znižati je potrebno motnje v sporazumevanju, zaradi katerih prihaja do zamud pri oskrbi pacientov.Sklep:Rezultati so pokazali uspešnost oblikovanja in izvajanja anket, sama monografija pa še izpostavlja, da je pričakovati, da bo v prihodnjih letih tovrstne raziskave in prakso oblikovalo več specialnih usmeritev in novih trendov, ki bodo temeljili tudi na novih tehnologijah. Pričakuje se, da bo vse večji poudarek na sodelovanju bolnikov in družin kot aktivnih partnerjev pri spodbujanju varnosti v ustanovah primarnega zdravstvenega varstva, kot to narekuje tudi WHO, zato velja vbodoče preučiti tudi strategije za vključevanje bolnikovih stališč in povratnih informacij družinskih članov v pobude za varnost.
Ključne besede: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 247; Prenosov: 4
Celotno besedilo (6,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
168. Preventiva pred poškodbami sprednje križne vezi pri igralcih rokometa – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNastja Kostanjšek, 2025, diplomsko delo Opis: Poškodbe sprednje križne vezi (ACL) so med najpogostejšimi poškodbami v športih, ki vključujejo skoke, hitre spremembe smeri in nenadne zaustavitve, kot je rokomet. Takšne poškodbe lahko povzročijo dolgotrajno odsotnost s treningov in tekem, zahtevajo operativno zdravljenje ter obsežno rehabilitacijo. Zaradi dolgotrajnih posledic, ponovnih poškodb in vpliva na športno kariero postaja preventiva ključnega pomena v pripravi športnikov. Prepoznavanje biomehanskih, mišičnih in okoljskih dejavnikov tveganja je bistveno za razumevanje nastanka poškodb ACL in njihove preventive. Ustrezna tehnika gibanja, krepitev mišic okoli kolenskega sklepa, predvsem stegenske in glutealne muskulature, ter vaje za ravnotežje in nadzor pristankov so ključni elementi učinkovite preventive. Pomembno vlogo imajo tudi povratne informacije, kot je video analiza, ki športnikom pomagajo izboljšati gibanje in zmanjšati mehanske obremenitve na koleno. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda literature raziskati učinkovitost preventivnih programov, usmerjenih v zmanjšanje tveganja za nastanek poškodb ACL pri rokometaših. Poseben poudarek smo namenili tudi praktični izvedljivosti teh programov in dejavnikom, ki vplivajo na njihovo uspešnost. V raziskovalnem delu smo oblikovali dve raziskovalni vprašanji in nanju v razpravi tudi odgovorili. Zastavljene cilje smo uspešno dosegli.
Ključne besede: preventiva, poškodbe, ACL, rokomet
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 201; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
169. |
170. Oploditev z biomedicinsko pomočjo po novi ureditvi : spolna asimetrija in prezrt položaj otrokDomen Hočevar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava ustavnopravne in etične dileme slo-venske ureditve postopkov oploditve z biomedicinsko po-močjo po odločbi Ustavnega sodišča RS iz leta 2024, ki je omogočila dostop do oBMP samskim in istospolnim žen-skam. Avtor opozarja, da je bila z odpravo diskriminacije žensk ustvarjena nova oblika neenakosti – izključitev mo-ških iz možnosti biološkega starševstva zaradi absolutne prepovedi nadomestnega materinstva. takšna ureditev po vsebini pomeni spolno diskriminacijo in krnitev pravice do družinskega življenja ter svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Poseben poudarek je namenjen tudi pravicam otrok, rojenih s pomočjo oBMP, predvsem pravici do poznava-nja izvora in pravni varnosti glede starševstva. Na podlagi primerjalnopravne analize članek predlaga uvedbo strogoreguliranega altruističnega nadomestnega materinstva kot možne poti do uravnotežene ureditve, ki bi hkrati varovala dostojanstvo žensk, omogočila enakost spolov in zagotovi-la otrokove pravice.
Ključne besede: oploditev z biomedicinsko pomočjo, enakost spolov, pravice otrok, nadomestno materinstvo, ustavno pravo, diskriminacija moških
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 224; Prenosov: 3
Celotno besedilo (151,37 KB) |
