Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: poslovne strategije, reorganizacija, spremembe, vodstvo, vpliv na zaposlene, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2025; Ogledov: 839; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1012,17 KB)

Ključne besede: samostojni podjetniki, gospodarske dejavnosti, registracija podjetja, ustanovitev podjetja, davčna zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2025; Ogledov: 888; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,50 MB)

Ključne besede: hibridno delo, delo na daljavo, kakovost življenja, izzivi hibridnega dela, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 08.10.2025; Ogledov: 1178; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Stresna urinska inkontinenca (SUI) je najpogostejša oblika uhajanja urina, ki prizadene vsako tretjo žensko. Fizioterapija kot primarno metodo konservativnega zdravljenja uporablja vadbo mišic medeničnega dna (VMMD), v zadnjih desetih letih pa se vedno pogosteje uporablja tudi magnetna stimulacija. Namen diplomskega dela je bil primerjava učinkovitosti obeh metod pri zmanjšanju simptomov SUI ter analiza prednosti in slabosti obeh pristopov, kar bi lahko v prihodnje olajšalo odločitev za metodo zdravljenja. Metode: Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, pri čemer smo uporabili metodo kompilacije, deskripcije, komparacije in metodo analize ter sinteze. V raziskavo smo vključili 13 študij in en strokovni članek. Postopek iskanja izbranih študij smo predstavili s PRISMA diagramom. Kakovost izbranih člankov smo ocenili s pomočjo ocenjevalne lestvice PEDro. Glede na raziskovalna vprašanja smo analizirali raziskave in jih razdelili v tabelo kategorij in kod. Rezultati: Obe metodi sta se dokazali kot učinkoviti pri zmanjšanju simptomov SUI, krepitvi mišic medeničnega dna (MMD) in izboljšanju njihove vzdržljivosti, pri obeh se je spremenila morfološka lastnost sečil in pozitivni vpliv na izboljšanje dnevne kakovosti življenja. Primerjava obeh metod je pokazala večje razlike pri primerjavi prednosti in slabosti. Razprava: VMMD za učinkovito zdravljenje zahteva aktivno sodelovanje pacientke in pravilno izvedbo vaj, medtem ko se je MS izkazala za uporabno pri pacientih s slabim zaznavanjem MMD ali s trdovratnejšo obliko SUI. Po priporočilih EAU ostaja VMMD prva izbira zdravljenja, MS pa sekundarna metoda zaradi pomanjkanja kratko- in dolgoročnih raziskav o učinkovitosti.
Ključne besede: stresna urinska inkontinenca, vadba mišic medeničnega dna, magnetna stimulacija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 07.10.2025; Ogledov: 1150; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Venska golenja razjeda (VGR) je kronična rana na spodnjem delu noge, ki nastane predvsem zaradi kronične venske insuficience in venske hipertenzije. Pojavlja se z bolečino, oteklino, srbenjem, izcedkom in krčnimi venami ter pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Diagnoza temelji na anamnezi, oceni dejavnikov tveganja in ultrazvočnem Dopplerju; za razvrstitev se uporabljata Widmer in CEAP (Clinical – Etiology – Anatomy – Pathophysiology) klasifikacija, bolečina pa se ocenjuje z VAS (visual analogue scale) in NRS (numeric rating scale). Nastane zaradi okvare venskih zaklopk, refluksa ali zapore ter oslabele mišične črpalke, kar vodi v vensko hipertenzijo, vnetje in spremembe tkiva. Zdravstvena nega sledi fazam celjenja (hemostaza, vnetje, proliferacija, remodeliranje) ter konceptu T.I.M.E. (tissue – infection/inflamation – moisture – epithelisation): priprava tkiva, nadzor okužbe, uravnavanje vlage in spodbujanje epitelizacije, ob sočasni zaščiti okolne kože in ustrezni higieni. Temelj zdravljenja je kompresijska terapija (dolgo-/kratkoelastični povoji, sistemi, nogavice) ob upoštevanju kontraindikacij. Po potrebi se dodajo venotoniki, pentoksifilin, analgetiki in antibiotiki ob okužbi. Bolečina, ki je pogosta in vpliva na kakovost življenja, se zdravi multimodalno z zdravili in nefarmakološkimi ukrepi. Izbira oblog je individualna glede na fazo rane in količino izcedka, pomembno pa je tudi multidisciplinarno sodelovanje in stalno spremljanje za uspešno zdravljenje. Namen raziskave je bil raziskati zdravstveno nego pacienta z golenjo razjedo. Metoda: Raziskava je bila izvedena po kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Raziskovalni vzorec je bil priložnostni, zajel je 113 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo na različnih področjih zdravstvene dejavnosti. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Povabilo za sodelovanje v raziskavi je bilo objavljeno na profilu družbenega omrežja Facebook ter posredovano preko drugih družabnih omrežij (Instagram). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel ter jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so med anketiranimi največ zastopane starostne skupine 18–24 let (30 %) in 25–34 let (27 %), pri čemer prevladujejo ženske (90 %), moški predstavljajo 10 %. Večina anketirancev ima srednješolsko (42 %), višješolsko (27 %) ali univerzitetno oziroma podiplomsko izobrazbo (31 %). Najpogosteje so zaposleni v specialističnih ambulantah (35 %) ali v bolnišnicah/kliničnih centrih (24 %). Večina pacientov z venskimi golenjimi razjedami po poročanju zdravstvenih delavcev občuti bolečino občasno (35 %) ali večkrat tedensko (35 %). Zdravstveni delavci pri lajšanju bolečine najpogosteje priporočajo blažje povijanje (46 %) in uporabo analgetikov (28 %), redkeje pa paciente napotijo v protibolečinsko ambulanto (4 %). Med najpogosteje uporabljenimi oblogami so alginati (xŻ = 3,8) in poliuretanske pene (xŻ = 2,7), med kompresijskimi pripomočki pa dolgo elastični povoji (xŻ = 3,8). Kompresijske nogavice (xŻ = 2,7) in kratko elastični povoji (xŻ = 2,7) se uporabljajo občasno, pri čemer 61 % anketirancev ne uporablja nobenega kompresijskega pripomočka. Kot največje izzive pri negi pacientov z venskimi golenjimi razjedami so izpostavili preobremenjenost osebja (xŻ = 4,2) in pomanjkanje časa (xŻ = 4,1). Razprava: Ugotovili smo, da pacienti z vensko golenjo razjedo najpogosteje občutijo bolečino večkrat tedensko ali občasno, medtem ko raziskave kažejo na bistveno pogostejšo, tudi vsakodnevno bolečino. To nakazuje, da zdravstveni delavci bolečino pacientov morda podcenjujejo, kar je lahko povezano s t. i. tiho bolečino pri starejših in kognitivno oslabljenih. Ugotavljamo, da se standardizirana orodja za ocenjevanje bolečine, kot sta VAS in NRS, redko uporabljajo, kar otežuje spremljanje uspešnosti zdravljenja. Pri zdravljenju so najpogosteje uporabljene alginatne obloge in poliuretanske pene, medtem ko se kompresijski sistemi (SYS), ki jih priporočajo smernice, redko uporabljajo, predvsem zaradi neprijetnosti pri nošenju in pomanjkljive edukacije pacientov.
Ključne besede: Ključne besede: kronična rana, venska razjeda, bolečina, zdravstvena nega, kompresijska terapija.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 2378; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,53 MB)