1741. |
1742. DRUŽINSKA PODJETJA V POSAVJU : ANALIZA DEJAVNIKOV USPEHAJanja Rupret, 2023, ni določena Opis: Magistrska naloga predstavlja temeljito študijo dejavnikov uspeha v družinskih podjetjih v Posavju. Naloga je strukturirana v dva glavna sklopa: teoretični in empirični del. V teoretičnem je podana analiza tuje in domače znanstvene ter strokovne literature. Poglobili smo se v razumevanje družinskih podjetij, njihov pomen in delež na gospodarskem trgu v Evropi in v Sloveniji. Identificirali smo ključne osebe v teh podjetjih ter preučili njihove prednosti in slabosti. Ker so tema naloge družinska podjetja v Posavju, smo temu delu Slovenije namenili poseben del in nekatera posavska družinska podjetja tudi predstavili. Poseben poudarek smo namenili dejavnikom uspeha družinskih podjetij, pri čemer smo se osredotočili na merila uspešnosti in raziskali vlogo nefinančnih meril, kot so zadovoljstvo, motivacija in pripadnost zaposlenih.
V empiričnem delu raziskave smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili s predhodno oblikovanim anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1KA. Anketne vprašalnike smo razdelili med lastnike družinskih podjetij, družinske člane, zaposlene v podjetju ter tiste zaposlene, ki niso del družine, podjetje pa ima sedež v Posavju. S pomočjo socialnih omrežij, ciljnih elektronskih pošt in ustnih dogovorov smo dosegli vzorec 120 končno izpolnjenih anket v obdobju dveh mesecev in pol. Rezultati naše raziskave so odražali kompleksnost dejavnikov uspeha v družinskih podjetjih v Posavju, pri čemer smo pokazali, da se uspešnost podjetij ne kaže le skozi finančne kazalce, temveč tudi skozi zadovoljstvo, motivacijo in predanost zaposlenih.
Ključne besede: družinsko podjetje, uspešnost, zaposleni, motivacija, pripadnost, delovno mesto, zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 02.12.2023; Ogledov: 1205; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (859,43 KB) |
1743. OKVIRJANJE RUSKO-UKRAJINSKE VOJNERok Pavlič, 2023, ni določena Opis: V obdobjih vojne je moč vpliva medijev izjemno velika, kar jih postavlja med orodja z izjemno močjo, ki se lahko primerjajo z vojaškim orožjem. Poleg širjenja propagandnih sporočil vpletenih držav, ki skušajo prepričati občinstvo o njihovem stališču, poročanje vključuje tudi tehnike, ki omogočajo nevpletenim državam, da svoje občinstvo nagnejo na stran, za katero se zavzema določena država. Te tehnike ali mehanizmi se imenujejo medijski okvirji, ki so občinstvu skriti in jih lahko prepoznamo šele pri podrobni analizi medijskih vsebin.
V svojem raziskovalnem delu smo preučevali vsebine najbolj priljubljenega slovenskega spletnega portala 24ur v času ruske ofenzive v Ukrajini. Osredotočili smo se na kvalitativno analizo medijskih okvirjev, ki so bili uporabljeni pri poročanju o vojni, saj ti okviri igrajo ključno vlogo pri oblikovanju dojemanja vojnih dogodkov na strani slovenskega občinstva. Vzorec analize je zajemal 11 spletnih člankov, ki so bili izbrani iz prvih 20 dni vojne.
V teoretskem delu smo skozi predstavljene značilnosti vojnega diskurza pojasnili vpliv medijev v času vojne in nato z razlago zgodovinskih primerov bralcu pojasnili moč medijskih okvirjev na svojo interpretacijo dogodkov. Z omenjeno analizo smo v empiričnem delu ugotovili, da v izbranem vzorcu med standardnimi okvirji, ki jih opisujeta Semetko in Valkenburg (2000), prevladuje okvir človeškega interesa. Kljub temu smo opazili, da na spletnem portalu 24ur.com v vojnem diskurzu najdemo vse štiri okvire, kar kaže na precej uravnotežen pristop k poročanju, z nekoliko več poudarka na otrocih, beguncih, civilistih in njihovih čustvih. Občasno smo tudi opazili naklonjenost eni strani konflikta, še posebej v poudarjanju ruske odgovornosti kot agresorja.
Ključne besede: okvirjanje, Ukrajina, vojna, Rusija, medijsko poročanje
Objavljeno v ReVIS: 01.12.2023; Ogledov: 1327; Prenosov: 22
Celotno besedilo (648,28 KB) |
1744. |
1745. |
1746. AKTIVNOST DOLGE GLAVE BICEPS BRACHII PRI KINEMATIKI GLENOHUMERALNEGA SKLEPAŽan Šiler, 2023, diplomsko delo Opis: Ramenski obroč je zelo kompleksna mišično-skeletna enota, ki zahteva usklajeno aktivacijo mišic, ki se raztezajo od prsnega koša do komolca. Glenohumeralni sklep ima značilnosti aktivnega sklepa, ki ne nosi teže, kar vodi do velikih kostnih in mišičnih sprememb ter pogoste preobremenitve kit. Nadzor glenohumeralne stabilnosti se doseže s kompleksno interakcijo med statičnimi in dinamičnimi stabilizatorji. Napetost tetive dolge glave bicepsa ima kompleksen učinek na delovanje ramenskega sklepa. Opis delovanja bicepsove tetive samo v anatomskem položaju ne zadostuje, ker je njeno delovanje močno odvisno od položaja glenohumeralnega sklepa. Namen diplomske naloge je na podlagi literature ugotoviti vpliv dolge glave biceps brachii na kinematiko, stabilnost, biomehaniko in propriocepcijo glenohumeralnega sklepa.
Ključne besede: anatomija, biceps brachii, dolga glava bicepsa, tetiva, rama, glenohumeralna stabilnost, funkcija, palpacija, ocenjevanje.
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 1158; Prenosov: 75
Celotno besedilo (664,95 KB) |
1747. IZVAJANJE RESPIRATORNE FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRI BOLNIKIH S COVID-19Neža Stariha, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena tematika respiratorne fizioterapevtske obravnave pri pacientu s covid-19 v akutni fazi bolezni. Predstavljena je nova bolezen covid-19, njen povzročitelj in širjenje, respiratorna fizioterapevtska obravnava ter uporaba in učinki le-te na izid zdravljenja pacienta s covid-19. S pregledom aktualne literature smo ugotovili, da je tematika aktualna in nova ter tako še ne povsem raziskana, ima pa potencial za raziskovanje. Obravnava pacientov s covid-19 po svetu ni enotna in se razlikuje od bolnišnice do bolnišnice. Strokovnjaki v svojih člankih prepoznavajo respiratorno fizioterapevtsko obravnavo kot pozitivno metodo dela in kot dober dodatek k zdravstveni obravnavi pacienta s pozitivnimi učinki na njegov respiratorni sistem, ni pa mogoče njene uporabe posplošiti oz. standardizirati, saj je bolezen takšne narave, da na vsakega pacienta vpliva drugače oz. ga prizadene v drugačni stopnji. Sama respiratorna fizioterapevtska obravnava na pacienta deluje celostno – tudi na ostale organske sisteme, ne le respiratornega. Pozitivno deluje tudi na mentalno zdravje pacienta. Strokovnjaki zagovarjajo čim zgodnejšo vključitev respiratornega fizioterapevta v obravnavo pacienta, saj se tako lahko izognemo hudim zapletom zaradi bolezni oz. zdravljenja in tako dosegamo dobre rezultate. Glede na potek bolezni in kužnost bolezni pri respiratorni fizioterapevtski obravnavi obstajajo določene nevarnosti, kot so: prenos okužbe, hitro spreminjanje stanja pacienta ter premalo kapacitet za nastanitev ali obravnavo pacientov. Tu nastopi multidisciplinarna obravnava pacienta s covid-19, ki je zelo pomembna za izid zdravljenja, saj ima pacient s covid-19 s pravočasno in pravilno izbranimi ukrepi različnih strokovnjakov zagotovljen najboljši možen izid zdravljenja in rehabilitacije po bolezni. Fizioterapevtska obravnava, tako splošna kot tudi respiratorna, med akutnim prebolevanjem bolezni covid-19 pozitivno vpliva na izid zdravljenja in tudi na rehabilitacijo po preboleli bolezni.
Ključne besede: covid-19, respiratorna fizioterapevtska obravnava, akutna obravnava, respiratorni fizioterapevt, tim
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 1179; Prenosov: 60
Celotno besedilo (861,62 KB) |
1748. Posvojitev in rejništvo otrok v Republiki Sloveniji : magistrsko deloManca Tetičkovič, 2023, magistrsko delo Opis: Posvojitev in rejništvo sta v RS pomembni obliki skrbi za otroke, ki so ostali brez primernega starševskega varstva. Kljub temu se v praksi soočamo s problematiko, povezano s sodnimi postopki in odločitvami, ki lahko vplivajo na otrokovo dobrobit in njegove pravice. Preučili smo posvojitev – dolgotrajen in zahteven postopek, ki mora biti skrbno voden in nadzorovan. Analizirali in predstavili smo oblike posvojitev in rejništev v RS in izbranih državah EU. V magistrskem delu smo preučili, katere so pomanjkljivosti, ki se lahko pojavijo v različnih fazah postopka, vključno s postopkom izbire primernih posvojiteljev, ki bodo otroku lahko zagotovili stabilen in ljubeč dom. Čeprav je ključnega pomena, da se postopek posvojitve izvede v najboljšem interesu otroka, so sodne odločitve lahko podvržene vplivom subjektivnih ocen ali nejasnim merilom, kar lahko privede do neprimernih posvojitev. Preučili smo tudi rejništvo v RS in izbranih državah EU, ki je lahko začasno ali trajno ter prav tako zahteva skrbno preučitev in oceno rejnikov. Pomanjkljivost se lahko pojavi, ko rejniki niso ustrezno usposobljeni za obravnavo otrok s posebnimi potrebami. Po preučitvi literature, smo ugotovili, da so lahko otroci, ki so vključeni v postopke posvojitev ali rejništva, deležni daljšega čakanja na končno odločitev, kar lahko negativno vpliva na njihovo čustveno in socialno dobrobit. Preučili in analizirali smo problematiko sodnih praks na področju posvojitev in rejništva in ugotovili, da ta zahteva izboljšave in dodatno usposabljanje za večjo ozaveščenost sodnikov, strokovnih delavcev in vseh ključnih deležnikov o potrebah otrok in najboljših praksah na tem področju. Ugotovili smo, da je nujno vzpostaviti jasna merila in smernice za odločanje, ki bodo zagotavljale doslednost in enakopravno obravnavo otrok v teh postopkih. Zakonodajo, ki opredeljuje področje posvojitev in rejništva, bi bilo treba nadgraditi, poenotiti in v določenih delih spremeniti. S tem bi se zagotovila boljša zaščita otrokovih pravic ter pravočasna in ustrezna integracija otrok v novo družinsko okolje.
Ključne besede: posvojitev, rejništvo, skrb za otroke, otrokove pravice, integracija v družinsko okolje
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 1615; Prenosov: 139
Celotno besedilo (662,69 KB) |
1749. Evropski nalog za prijetje in predajo – kršitve človekovih pravic kot zavrnitveni razlogi : magistrsko deloSara Davidović, 2023, magistrsko delo Opis: Pristojnosti Evropske unije na kazenskopravnem področju so se začele leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, ki je v tretji steber uvrstila kazensko pravo. Z Amsterdamsko pogodbo leta 1997 je bil tretji steber prestrukturiran in se je kazenskopravno področje preimenovalo v policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Do Amsterdamske pogodbe je Evropska unija uresničevala svoje cilje na področju mednarodnega sodelovanja v obliki mednarodnih konvencij, nato je Amsterdamska pogodba uvedla dve novi vrsti pravnih aktov, in sicer okvirne sklepe in sklepe, ki so na kazenskopravnem področju naravnost razbohotili, predvsem po 11. septembru 2001. Prelomni trenutek v razvoju kazenskega prava EU je bil 1. januarja 2004, ko se začeli uporabljati Evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP), s katerim so se nadomestili dolgotrajni postopki izročitve. Z njim se je prvič izpolnilo tudi načelo vzajemnega priznavanja v kazenskem pravu EU. Evropski nalog za prijetje je poenostavljen čezmejni sodni postopek predaje za namene kazenskega pregona ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa odvzema prostosti. Nalog, ki ga izda pravosodni organ ene od držav članic Evropske unije, velja na celotnem ozemlju EU. Kljub pospešitvi teh postopkov pa je postavil in še zmeraj postavlja celo vrsto pravnih vprašanj – ob nevarnosti standarda najnižjega skupnega imenovalca (npr. opredelitev ne bis in idem, zaporniške razmere, dvojna kaznivost, kršitev človekovih pravic itd.). Osrednji namen magistrskega dela je analizirati ENPP v slovenskem pravnem sistemu in preučiti ustrezno sodno prakso, s poudarkom na ugotavljanju učinkovitosti spoštovanjem temeljnih človekovih pravic v okviru tega instrumenta. Zadevna tematika je sicer že bila v preteklosti analizirana, in sicer tako v Sloveniji kot drugje, vendar gre za izjemno dinamično področje s stalno novo sodno prakso (npr. Sodišča EU in nacionalna sodišča). Posledično bodo v delu analizirani specifični novejši sklopi problematike, in sicer bo podrobneje predstavljeno, kako je s klavzulo o človekovih pravicah in slabimi zaporniškimi razmerami. Analiziran bo tudi problem neodvisnosti sodstva kot zavrnitveni razlog. Cilji magistrskega dela so primerjava skladnosti slovenske zakonodaje s pravom EU, preučiti klavzulo o človekovih pravicah v povezavi z ENPP, preučiti sodno prakso zadevah Petruhin, Aranyosi in LM ter analizirati druge sodbe Sodišča EU, ki se navezujejo na ENPP.
Ključne besede: Evropski nalog za prijetje in predajo, človekove pravice, predaja osumljencev in obsojencev, zaporniške razmere, neodvisnost sodstva
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 1157; Prenosov: 60
Celotno besedilo (929,33 KB) |
1750. Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike Slovenije : magistrsko deloTanja Teršar, 2023, magistrsko delo Opis: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Ključne besede: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 1462; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,33 MB) |
