171. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z GOLENJO RAZJEDOAnja Zajc, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Venska golenja razjeda (VGR) je kronična rana na spodnjem delu noge, ki nastane predvsem zaradi kronične venske insuficience in venske hipertenzije. Pojavlja se z bolečino, oteklino, srbenjem, izcedkom in krčnimi venami ter pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Diagnoza temelji na anamnezi, oceni dejavnikov tveganja in ultrazvočnem Dopplerju; za razvrstitev se uporabljata Widmer in CEAP (Clinical – Etiology – Anatomy – Pathophysiology) klasifikacija, bolečina pa se ocenjuje z VAS (visual analogue scale) in NRS (numeric rating scale). Nastane zaradi okvare venskih zaklopk, refluksa ali zapore ter oslabele mišične črpalke, kar vodi v vensko hipertenzijo, vnetje in spremembe tkiva. Zdravstvena nega sledi fazam celjenja (hemostaza, vnetje, proliferacija, remodeliranje) ter konceptu T.I.M.E. (tissue – infection/inflamation – moisture – epithelisation): priprava tkiva, nadzor okužbe, uravnavanje vlage in spodbujanje epitelizacije, ob sočasni zaščiti okolne kože in ustrezni higieni. Temelj zdravljenja je kompresijska terapija (dolgo-/kratkoelastični povoji, sistemi, nogavice) ob upoštevanju kontraindikacij. Po potrebi se dodajo venotoniki, pentoksifilin, analgetiki in antibiotiki ob okužbi. Bolečina, ki je pogosta in vpliva na kakovost življenja, se zdravi multimodalno z zdravili in nefarmakološkimi ukrepi. Izbira oblog je individualna glede na fazo rane in količino izcedka, pomembno pa je tudi multidisciplinarno sodelovanje in stalno spremljanje za uspešno zdravljenje. Namen raziskave je bil raziskati zdravstveno nego pacienta z golenjo razjedo.
Metoda: Raziskava je bila izvedena po kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Raziskovalni vzorec je bil priložnostni, zajel je 113 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo na različnih področjih zdravstvene dejavnosti. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Povabilo za sodelovanje v raziskavi je bilo objavljeno na profilu družbenega omrežja Facebook ter posredovano preko drugih družabnih omrežij (Instagram). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel ter jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so med anketiranimi največ zastopane starostne skupine 18–24 let (30 %) in 25–34 let (27 %), pri čemer prevladujejo ženske (90 %), moški predstavljajo 10 %. Večina anketirancev ima srednješolsko (42 %), višješolsko (27 %) ali univerzitetno oziroma podiplomsko izobrazbo (31 %). Najpogosteje so zaposleni v specialističnih ambulantah (35 %) ali v bolnišnicah/kliničnih centrih (24 %). Večina pacientov z venskimi golenjimi razjedami po poročanju zdravstvenih delavcev občuti bolečino občasno (35 %) ali večkrat tedensko (35 %). Zdravstveni delavci pri lajšanju bolečine najpogosteje priporočajo blažje povijanje (46 %) in uporabo analgetikov (28 %), redkeje pa paciente napotijo v protibolečinsko ambulanto (4 %). Med najpogosteje uporabljenimi oblogami so alginati (xŻ = 3,8) in poliuretanske pene (xŻ = 2,7), med kompresijskimi pripomočki pa dolgo elastični povoji (xŻ = 3,8). Kompresijske nogavice (xŻ = 2,7) in kratko elastični povoji (xŻ = 2,7) se uporabljajo občasno, pri čemer 61 % anketirancev ne uporablja nobenega kompresijskega pripomočka. Kot največje izzive pri negi pacientov z venskimi golenjimi razjedami so izpostavili preobremenjenost osebja (xŻ = 4,2) in pomanjkanje časa (xŻ = 4,1).
Razprava: Ugotovili smo, da pacienti z vensko golenjo razjedo najpogosteje občutijo bolečino večkrat tedensko ali občasno, medtem ko raziskave kažejo na bistveno pogostejšo, tudi vsakodnevno bolečino. To nakazuje, da zdravstveni delavci bolečino pacientov morda podcenjujejo, kar je lahko povezano s t. i. tiho bolečino pri starejših in kognitivno oslabljenih. Ugotavljamo, da se standardizirana orodja za ocenjevanje bolečine, kot sta VAS in NRS, redko uporabljajo, kar otežuje spremljanje uspešnosti zdravljenja. Pri zdravljenju so najpogosteje uporabljene alginatne obloge in poliuretanske pene, medtem ko se kompresijski sistemi (SYS), ki jih priporočajo smernice, redko uporabljajo, predvsem zaradi neprijetnosti pri nošenju in pomanjkljive edukacije pacientov.
Ključne besede: Ključne besede: kronična rana, venska razjeda, bolečina, zdravstvena nega, kompresijska terapija.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 1319; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
172. MNENJE PACIENTOV Z REVMATOLOŠKIM OBOLENJEM O ZDRAVSTVENI OBRAVNAVISelima Lihić, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Revmatološke bolezni so v sodobni populaciji v razmahu in danes predstavljajo eno najpogostejših kroničnih kostno-mišičnih obolenj, ki prizadenejo sklepe, kosti in mehko tkivo in ostale organe. Da bi dosegli kakovostno zdravstveno oskrbo in življenje pacienta, je potrebno zdravstvene sisteme primerno oblikovati in izvajati oskrbo, ki bo celovite narave. Namen raziskave je bil raziskati obravnavo pacientov z revmatološkim obolenjem.
Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval paciente, ki se obravnavajo v revmatološki ambulanti vsaj eno leto. V intervju smo vključili šest oseb. Raziskava je potekala v aprilu in maju 2025.
Rezultati: Intervjuvanci menijo, da je vloga medicinske sestre v revmatološki ambulanti pomembna, široka, nepogrešljiva. Ta izvaja administrativne naloge, meritve (telesna teža, višina, VF), preveze, odvzem krvi. Intervjuvanci pravijo, da jim je medicinska sestra v oporo, jim svetuje in motivira za spremembe življenjskega sloga. Intervjuvanci menijo, da je zdravstvena obravnava v revmatološki ambulanti kvalitetna. Izražajo zadovoljstvo, predvsem na področju strokovnosti znanja in odnosa.
Razprava: Ugotovili smo, da pacienti menijo, da je vloga medicinske sestre v revmatološki ambulanti izredno pomembna. Prav tako menijo, da medicinska sestra izvaja širok nabor nalog v skladu z zastavljenimi načeli celostne obravnave. Pacienti so zadovoljni z obravnavo in niso podali konkretnih pripomb ali predlogov za izboljšanje. V okviru obravnave ne zaznavajo ovir ali izzivov.
Ključne besede: revmatološko obolenje, revmatoidni artriris, celostna obravnava, revmatološka ambulanta.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 197; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,23 MB) |
173. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI KOGNITIVNEGA UPADA PRI STAROSTNIKIH: IZZIVI IN REŠITVEAnita Kajtna, 2025, ni določena Opis: Kognitivni upad pri starostnikih, ki se izraža v različnih oblikah, od blage kognitivne motnje do demence, predstavlja enega ključnih izzivov sodobnih zdravstvenih sistemov. Staranje prebivalstva povečuje pojavnost teh motenj, kar ima medicinske, socialne, psihološke in ekonomske posledice. Namen diplomske naloge je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnikov s kognitivnim upadom, izzive pri delu ter možne rešitve.
Ključne besede: Kognitivni upad, starostnik, demenca.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 200; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,07 MB) |
174. VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE V DISPANZERJU MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTAZala Zevnik, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Dispanzer medicine dela, prometa in športa je multidisciplinarna veja medicine, ki se ukvarja s krepitvijo in ohranjanjem zdravja delavcev, voznikov in športnikov. Medicina dela proučuje vpliv dela in delovnega okolja na zdravje in zmožnost za delo, ukvarja pa se tudi s preprečevanjem in obvladovanjem poškodb pri delu in poklicnih bolezni, ter varovanju in izboljšanju zdravja zaposlenih. Medicina prometa obravnava zdravje voznikov vseh vrst motornih vozil in preučuje njihovo sposobnost za vožnjo in upravljanje vozil. Medicina športa pa se ukvarja z učinki in posledicami gibanja in športne dejavnosti na zdravje človeka. Diplomirana medicinska sestra, ki deluje v timu medicine dela, ima pomembno vlogo pri varovanju in izboljšanju zdravja delovnega prebivalstva, voznikov in športnikov. Namen raziskave je bilo analizirati vlogo diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela, prometa in športa.
Metode: Raziskava je bila izvedena na podlagi kvalitativnega načina raziskovanja in deskriptivne metode dela. V empiričnem delu so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analiziranje so bili zbrani s tehniko intervjuvanja. Sekundarni podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz.
Rezultati: Uporabljen je bil namenski vzorec in je zajemal sedem diplomiranih medicinskih sester, ki so zaposlene v enotah dispanzerja medicine dela, prometa in športa. Sodelovalo je šest žensk in en moški; stari so bili od 24 do 60 let. Vsi intervjuvanci imajo enako najvišjo pridobljeno stopnjo izobrazbe, tj. visokošolski študijski program 1. stopnje – zdravstvena nega. Z raziskavo smo ugotovili, da so glavne naloge in kompetence diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela izvajanje diagnostičnih preiskav, naročanje pacientov na termine, sprejem pacientov in urejanje zdravstvene dokumentacije ter dobre komunikacijske in organizacijske spretnosti za vodenje tima. Diplomirana medicinska sestra ima vlogo pri odkrivanju in preprečevanju bolezni z izvajanjem diagnostičnih preiskav in izvajanjem promocije zdravja, ozaveščanjem o zdravem življenjskem slogu ter spodbujanjem cepljenja.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da je glavna vloga diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela, prometa in športa izvajanje zdravstvene nege z negovalnimi intervencijami, kamor spada izvajanje diagnostičnih preiskav, ki jih izvaja z namenom odkrivanja bolezni. Vlogo pri preprečevanju bolezni pa ima diplomirana medicinska sestra z izvajanjem promocije zdravje na delovnem mestu in zdravstveno vzgojo pacientov, kjer je glavni del ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu. Pomembno je, na kakšen način diplomirana medicinska sestra kot izvajalka zdravstvene vzgoje podaja informacije pacientu, biti mora dober motivator in pri pacientu vzbuditi zaupanje. Pri svojem delu medicinska sestra deluje v timu in dela s pacienti, za kar potrebuje dobre komunikacijske in organizacijske veščine. Glavne naloge in kompetence diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela, prometa in športa pa obsegajo izvajanje diagnostičnih preiskav, naročanje pacientov na termine zdravniških pregledov, sprejem pacientov v dispanzerju ter urejanje zdravstvene dokumentacije, povezane s preventivnim zdravstvenim pregledom v dispanzerju.
Ključne besede: medicina dela, prometa in športa, obravnava pacienta v dispanzerju, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 225; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,08 MB) |
175. Vloga medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo jeterNina Križnar, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Transplantacija jeter je kompleksen medicinski poseg, ki zahteva usklajeno delovanje multidisciplinarnega tima. Medicinska sestra ima ključno vlogo pri pripravi pacienta na transplantacijo – spremlja pacientovo zdravstveno stanje, zagotavlja informacije, nudi psihično podporo in organizira, da pacient opravi vse potrebne preiskave in preglede. S tem prispeva k boljšemu razumevanju postopka ter večji uspešnosti zdravljenja. Namen raziskave je proučiti vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo jeter.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarno zbiranje podatkov je potekalo s pregledom strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, PubMed, MEDLINE in Google Učenjak. V raziskavi je sodelovalo šest medicinskih sester, ki imajo več kot eno leto delovnih izkušenj.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri pripravi pacientov na transplantacijo jeter, saj so pomemben povezovalni člen med pacienti, zdravniki in drugimi specialisti. Dobro poznajo protokol priprave, kar jim omogoča učinkovito organizacijo preiskav ter zagotavljanje potrebne psihične in fizične podpore pacientom. Pogosti zapleti, kot so hepatična encefalopatija, ascites in krvavitev iz varic, zahtevajo stalno spremljanje in ukrepanje, pri čemer aktivno sodelujejo. Razlike med urgentno in redno transplantacijo so izrazite predvsem v časovni dinamiki in obsegu priprav, kar od njih zahteva prilagodljivost in hitro odločanje. Kljub dobri usposobljenosti pa so izpostavljene organizacijskim in kadrovskim omejitvam, ki otežujejo kakovostno izvajanje priprav. Potreben je bolj strukturiran in celosten pristop z boljšim usklajevanjem, krajšim časom hospitalizacije ter večjo vključitvijo svojcev. Celostna podpora pacientom in izboljšave v organizaciji dela bodo prispevale k uspešnejši pripravi in boljši izkušnji pacientov pred transplantacijo.
Razprava: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre veliko znanja na področju transplantacije jeter in hepatologije, kakovostno in varno skrbijo za pacienta, pri tem upoštevajo protokole in standarde, hkrati pa se zavedajo zapletov in težav, ki bi se lahko pojavili, če svojega dela ne bi opravljale kakovostno in varno.
Ključne besede: pacient, transplantacija, vloga medicinske sestre, obolenja jeter
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 226; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,37 MB) |
176. ETIČNOST REŠEVANJA ŽIVLJENJ PRI TRAVMAH, KI SO NEZDRUŽLJIVE Z ŽIVLJENJEMDomen Ogorevc, 2025, ni določena Opis: Odločitve v kritičnih zdravstvenih situacijah, kot so oživljanje ali opustitev zdravljenja, vključujejo usklajevanje etičnih dilem, kliničnih smernic, pacientovih želja, pričakovanj svojcev in osebnih vrednot zdravstvenega delavca. Klinične smernice zmanjšujejo negotovost, a njihova nejasnost lahko poveča etično obremenitev in timska nesoglasja. Prisotnost svojcev in psihosocialni stres poudarjata potrebo po uravnoteženi komunikaciji, kolektivnem odločanju in podpori zaposlenim. Osebna moralna prepričanja, čustva in intuicija imajo manjši vpliv na končne odločitve, medtem ko je pripravljenost poiskati psihosocialno podporo po tragičnih dogodkih pomemben dejavnik obvladovanja stresa in ohranjanja kakovosti oskrbe. Namen raziskave je preučiti etične dileme, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci pri odločanju o reševanju življenj v primerih hudih travm, ki so nezdružljive z življenjem.
Ključne besede: etičnost, travma, pravica do smrti, odločanje o zdravljenju, reševanje življenj
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 220; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1019,93 KB) |
177. |
178. |
179. |
180. |
