1811. VPLIV RAZLIČNIH STILOV VZGOJE NA ČUSTVENI, OSEBNOSTNI IN SOCIALNI RAZVOJ OTROKATjaša Fatur, 2023, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Znanje o razvoju in vzgoji otrok se sicer poglablja, vendar v praksi še vedno zaznamo neustrezne vzgojne pristope. Naš namen je raziskati, kako določen stil vzgoje vpliva na otrokov čustveni, osebnostni in socialni razvoj.
Metoda: S pomočjo različnih raziskovalnih orodij oziroma podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Scholar in DiKUL, smo opravili kritični pregled literature. Omejitveni kriteriji raziskovanja so bili: brezplačen dostop do gradiva, vsaj 1/5 vseh enot literature in virov, starih do največ 6 let, uporaba primernih in zanesljivih statistik na področju vzgoje in razvoja otrok, vsaj 1/5 vseh enot literature in virov v tujem jeziku in dostopnost celotnega besedila. Pri pregledu literature smo se poslužili vsebinske analize gradiva.
Rezultati: Ob temeljitem pregledu celotnega besedila smo preučili 25.165.132 zadetkov, od katerih smo 486 relevantnih rezultatov vključili v končno analizo. Naša analiza je vključevala 33 različnih virov literature. Ugotovili smo, da so bile obravnavane raziskave kakovostno izvedene: med najvišje rangiranimi je bilo 13 sistematičnih pregledov, ki so vključevali tako randomizirane kot nerandomizirane klinične študije in metaanalize. Sledilo je 7 sistematičnih pregledov korelacijskih študij, nato pa še 10 posameznih korelacijskih raziskav skupaj z 1 sistematičnim pregledom kvalitativnih študij.
Ugotovitve: Avtoritativni vzgojni stil, ki združuje odzivnost in zahtevnost, spodbuja socialne veščine, akademski uspeh in čustveno počutje otrok. Nasprotno avtoritarni vzgojni stil s prekomerno zahtevnostjo in pomanjkanjem odzivnosti povzroča vedenjske in čustvene težave. Permisivni stil sicer kaže višjo stopnjo samospoštovanja, vendar poveča možnost šolskih težav in problematičnega vedenja. Zanemarjajoči stil prinaša najslabše rezultate, saj povzroča težave na vseh področjih. Ugotovitve poudarjajo pozitiven vpliv avtoritativnega pristopa na razvoj, kar poziva k bolj informiranemu pristopu k vzgoji.
Ključne besede: vzgoja otrok, stili vzgoje, obdobja otroštva, čustveni razvoj otrok, osebnostni razvoj otrok, socialni razvoj otrok
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2023; Ogledov: 1544; Prenosov: 133
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
1812. |
1813. |
1814. |
1815. |
1816. |
1817. |
1818. Grožnje politične stabilnosti Evropske UnijePetar Veljanovski, 2023, ni določena Opis: Evropa se je iz temne celine po besedah enega svojih najboljših sodobnih zgodovinarjev spremenila v model za mnoge ljudi v drugih delih sveta: družbeni model, ki izhaja iz izjemno ambicioznega poskusa uskladitve demokracije in trgov s ciljem ustvariti vključujoče družbe ter model odprtih meja in deljene suverenosti kot načina kolektivnega upravljanja soodvisnosti. Evropa kot model je bila res privlačen predlog za staro celino, ki se je poskušala na novo odkriti v svetu, v katerem ni več odločala. Nekateri so šli še dlje in trdili, da je Evropa ponudila nov model vedenja v mednarodnih odnosih, ki temelji na "mehki" moči zgleda in prepričevanja, v nasprotju s tradicionalno "trdo" močjo, ki jo predstavlja vojaška in/ali ekonomska prisila, čeprav ta poseben argument nikoli ni bil strašno prepričljiv.
Evropska unija (EU) je dolgo veljala za branik politične
stabilnosti v regiji, ki so jo zgodovinsko zaznamovali konflikti in delitve. Vendar se je EU v zadnjem času soočila s številnimi izzivi, ki ogrožajo njeno politično stabilnost. Eden najbolj perečih izzivov za politično stabilnost EU je vprašanje varnosti. Vzpon svetovnega terorizma, kibernetske grožnje in obnovljene geopolitične napetosti so povzročili velik pritisk na zmožnost EU, da zagotovi varnost in dobro počutje svojih državljanov. Migracijska kriza je še dodatno zaostrila varnostne pomisleke in spodbudila razprave o mejnem nadzoru in o nacionalni suverenosti. Pričujoča magistrska naloga, ki se opira na vrsto akademskih virov, političnih dokumentov in uradnih dokumentov EU, kritično preučuje odzive EU na izzive njene politične stabilnosti. Ocenjuje učinkovitost obstoječih varnostnih politik in mehanizmov sodelovanja pri zoperstavljanju zunanjim grožnjam. Poleg tega ocenjuje širitveno strategijo EU in njene posledice za obstoječe države in države kandidatke.
Ključne besede: Evropska Unija, politična stabilnost, varnost, migracijska kriza, kolektivna varnost, širitev, Zahodni Balkan, institucionalna zmogljivost, kohezija, demokracija.
Objavljeno v ReVIS: 28.10.2023; Ogledov: 1244; Prenosov: 28
Celotno besedilo (632,30 KB) |
1819. Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost odraslih RomovRahela Hojnik Kelenc, 2023, ni določena Opis: Pričujočo doktorsko disertacijo lahko uvrstimo v širše sociološko polje, saj proučuje pojmovanje življenjske uspešnosti pripadnikov romske skupnosti v Prekmurju in v Medžimurski županiji ter vpliv temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na slednje. Teoretično se naslanja na sociološke koncepte in teoretična spoznanja Pierra Bourdieua, ki so aplicirani na družbene značilnosti romske skupnosti. Kultura ima v okviru razrednega sistema vlogo reproduciranja in proizvodnje družbenih razlik, kar se v sodobnosti jasno odraža tudi v romskih skupnostih, ki sicer postajajo vedno bolj integrirane v širšo družbeno skupnost, vendar posledično bolj dovzetne za vedno večji vpliv zunanjih dejavnikov na tradicionalne življenjske vzorce. To pa se odraža tudi v vedno večji družbeni stratifikaciji nekoč močno enotnih romskih skupin in načinu življenja v romskih naseljih.
Stopnja temeljne pismenosti in razvitost socialnih spretnosti pa tudi generacijske razlike v razmišljanju so začele vplivati na pojmovanje življenjske uspešnosti pri odraslih Romih. Medtem ko so starejši Romi v mnogih pogledih še vedno pod močnim vplivom tradicionalnih norm in vrednot, mlajše generacije, katerih stopnja temeljne pismenosti je zaradi postopnega dviga izobrazbene ravni na višji ravni, odprto sprejemajo norme in vrednote legitimne kulture, slednje pa jim s pomočjo razvitih socialnih spretnosti omogoča tudi kopičenje večjih količin premostitvenega socialnega kapitala, kar jim olajša vključevanje v življenje širše družbene skupnosti.
S pomočjo raziskave, ki je bila opravljena, smo ugotovili, da se romske skupnosti, ki sobivajo z nami, počasi spreminjajo, kar se odraža tudi v pojmovanju življenjske uspešnosti Romov različnih generacij, obenem pa ugotovili, da do manjših, a očitnih razlik prihaja tudi med Romi, ki bivajo v dveh sosednjih državah. Na tak način dokazujemo, da je vsaka romska skupina svoja entiteta in da le-teh, če želimo doseči vidne rezultate pri njihovem socialnem opolnomočenju, na smemo obravnavati enako. Primarni namen dela je namreč prispevati k razumevanju vpliva temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na pojmovanje življenjske uspešnosti odraslih Romov ter identifikacija nadaljnjih možnosti za izboljšanje njihovega položaja v družbi.
Ključne besede: romska skupnost, habitus, kulturni kapital, temeljna pismenosti, socialne spretnosti, socialni kapital, življenjska uspešnost
Objavljeno v ReVIS: 28.10.2023; Ogledov: 1475; Prenosov: 73
Celotno besedilo (5,99 MB) |
1820. Percepcija ilegalnih migracija u državama na području bivše JugoslavijeAna Mirenić, 2023, ni določena Opis: Problem migracija nastalih zbog ratnih i drugih okolnosti u zemljama Jugozapadne Azije, prije svega Siriji, Iraku, Iranu, Afganistanu te njihov utjecaj na stvaranje javnog mnijenja i percepcije o kulturološkim razlikama i sigurnosnim rizicima osnovni je istraživači je zadatak doktorske disertacije „Percepcija ilegalnih migracija u republikama na području ex Jugoslavije“. Iz postavljenih ciljeva proizlaze sljedeće hipoteze: Hipoteza 1: U percepciji stanovništva o migrantima te utjecaju ilegalnih migracija na sigurnost društva najveću ulogu imaju mediji. Hipoteza 1 je istraživanjem u potpunosti potvrđena. Hipoteza 2: Zbog različitog stupnja razvoja i svoga statusa u odnosu na Europsku uniju postoji i različito javno mnijenje stanovnika država koje su nastale na području bivše Jugoslavije. Hipoteza 2 nije u potpunosti potvrđena.
U prvom dijelu disertacije analizirali smo rezultate prve faze istraživanja provedene online anketom u kojoj je fokus bio na sigurnosnim i kulturološkim aspektima migrantske krize kroz percepciju stanovništva republika bivše Jugoslavije, kao i utjecaj medija na stvaranje mišljenja. Istraživanje je pokazalo da mediji imaju najveću ulogu u stvaranju percepcije stanovništva. U drugoj fazi istraživanja provedena je analiza medijskih objava na temu ilegalnih migranata na tzv. Balkanskoj ruti. I ovaj je dio istraživanja potvrdio kako mediji imaju iznimno veliki utjecaj na percepciju stanovništva uopće, pa tako i na poglede vezano za područje sigurnosti. Kroz treću fazu istraživanja u kojoj su provedeni polustrukturirani intervjui s ciljnim skupinama (mediji, civilne/nevladine organizacije, lokalne/regionalne/državne vlasti i predstavnici vojske/policije) generirani su podaci bazirani na sinergiji istraživanja stavova i mišljenja spomenutih društvenih skupina koji na različite načine mogu imati vezu s migrantima i migracijama. Treća faza istraživanja potvrđuje kako je fokus diskusije o migrantima snažniji u zemljama koje su imale više doticaja s migrantima. Isto tako, generalno gledajući, puno kritičniji prema migrantskoj populaciji su predstavnici lokalne samouprave, vojske i policije, nego predstavnici medija i nevladinih organizacija. Naravno, iznimaka i ovdje ima, što je pokazano u analizi rezultata.
Ključne besede: migranti, sigurnosni izazovi, migrantska kriza, Balkanska ruta, javno mnijenje, komunikacija, kulturološke razlike, migracije
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2023; Ogledov: 1253; Prenosov: 36
Celotno besedilo (13,55 MB) |
