1871. Vpliv naravne nesreče na poslovanje družinskih podjetijManca Mostar, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje vpliv naravne nesreče na poslovanje družinskih podjetij v Sloveniji. Osredotoča se na ekonomske in finančne posledice, ki so jih poplave povzročile podjetjem. Raziskava vključuje analizo teoretičnih vidikov družinskih podjetij, njihove značilnosti in posebnosti v kriznih razmerah ter vlogo, ki jo imajo pri ohranjanju stabilnosti lokalnega gospodarstva. Empirični del naloge temelji na raziskavi podjetij, ki so jih prizadele poplave avgusta 2023. Ugotovitve so pokazale, da so družinska podjetja z razvito strategijo za obvladovanje tveganj lažje obvladala posledice poplav in hitro obnovila svoje poslovanje. Podjetja brez pripravljenih kriznih načrtov so se soočila z večjimi težavami, predvsem pri iskanju dodatnega financiranja. Pomemben del naloge je tudi analiza vpliva poplav na računovodske izkaze podjetij in njihovo finančno stabilnost. Ključno spoznanje raziskave je, da so družinska podjetja kljub ranljivosti v kriznih obdobjih pogosto bolj odporna zaradi svoje prilagodljivosti in motivacije za dolgoročno preživetje. Poudarjeno je, da se morajo podjetja bolje pripraviti na naravne nesreče, razviti strategije za obvladovanje tveganj in okrepiti svojo odpornost.
Ključne besede: družinska podjetja, poplave, obnova podjetij, finančna stabilnost, dolgoročni vplivi.
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 884; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
1872. Načini in izzivi vodenja slovenskih infrastrukturnih projektov : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovVladi Adriano Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava projektno vodenje prometno-infrastrukturnih projektov v Republiki Sloveniji. Cilj naloge je ugotoviti, katerih metod vodenja se projektni vodje najpogosteje poslužujejo ter kateri so ključni izzivi v praksi. Raziskava temelji na kombinaciji teoretičnega pregleda strokovne literature in intervjujev z vodji projektov, zaposlenih na Ministrstvu za infrastrukturo. Predstavljene so prednosti in slabosti uporabe klasičnih in agilnih metod vodenja projektov ter postopki uvrščanja projektov v proračun Republike Slovenije. Raziskava je pokazala, da se projektni vodje najpogosteje poslužujejo klasičnih metod vodenja, vendar ti tradicionalni modeli v določenih fazah projekta pogosto ne zadoščajo kompleksnosti, zato se uporabijo tudi metode agilnega vodenja. Med najpogostejšimi izzivi pri vodenju projektov izstopajo obvladovanje sprememb in tveganj, kot so zamude, podražitve, težavno usklajevanje deležnikov ter pomanjkanje digitalnih orodij in strokovno-tehničnega kadra. Na podlagi analiz je predlagan model vodenja, ki združuje prednosti klasičnega in agilnega pristopa ter omogoča boljše obvladovanje sprememb in večjo učinkovitost pri doseganju ciljev. Magistrsko delo tako predstavlja pomemben prispevek k razumevanju značilnosti in izboljšanju učinkovitosti projektnega vodenja v javni upravi ter ponuja konkretne predloge za optimizacijo praks vodenja infrastrukturnih projektov, financiranih iz javnih sredstev.
Ključne besede: projekt, javna uprava, klasično, agilno, projektno vodenje
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 1120; Prenosov: 16
Celotno besedilo (3,75 MB) |
1873. Vloga socialnega gerontologa v dolgotrajni oskrbi : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSandra Arh, 2024, magistrsko delo Opis: Staranje prebivalstva se v zadnjem času povečuje in to nadaljevanje lahko pričakujemo tudi v naslednjem stoletju. V svetu se je veda gerontologija začela razvijati že v začetku 20. stoletja, v Sloveniji pa je ta termin prišel v uporabo šele 60 let kasneje. Znotraj te vede se je izoblikovalo več poddisciplin, med katere spada socialna gerontologija, ki proučuje proces staranja in išče načine za izboljšanje staranja. V ZDA in Nemčiji imajo že leta razvite različne gerontološke izobraževalne programe, in sicer po koncu izobraževanja gerontologi s svojimi kompetencami zasedajo različna področja dela, saj se zavedajo, da so nepogrešljiv kader na vseh področjih, ki zadevajo naraščajoče starejše prebivalstvo. V Sloveniji imamo eno fakulteto, ki izobražuje socialne gerontologe, prav tako je pomembna vloga socialne gerontologije izpostavljena v Zakonu o dolgotrajni oskrbi. V empiričnem delu so v raziskavo vključeni intervjuji z vodilnimi v organizacijah, kot so domovi za starejše občane, centri za socialno delo, oskrba na domu, splošne bolnišnice in tudi izobraženi socialni gerontologi, ki so zaposleni v socialnem varstvu. Ugotovljeno je bilo, da imamo pripravljen kompetenten kader, ki je izobražen za delo s starejšimi odraslimi in lahko opravlja izredno velik nabor del in nalog. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se potrebe po kompetencah, ki naj bi jih imel socialni gerontolog, razlikujejo med različnimi organizacijami. Pridobljeni podatki v raziskovalni nalogi jasno izkazujejo potrebe po implementiranju socialnih gerontologov v delovne procese, prav tako jasno prikazujejo, v katero smer se naj fakulteta, ki edina izobražuje socialne gerontologe, usmeri pri razvijanju študijskega programa Socialne gerontologije.
Ključne besede: socialna gerontologija, socialni gerontolog, Zakon o dolgotrajni oskrbi, delovno mesto, kompetence
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 1816; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,42 MB) |
1874. |
1875. |
1876. |
1877. Z zdravjem povezana kakovost življenja starejših : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeBrigita Novak, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaradi vse daljše življenjske dobe in dolgoživosti slovenske družbe se povečuje delež starejših odraslih, ki se zaradi pridruženih fizičnih, duševnih ali psihosocialnih dejavnikov v okviru svojega zdravja soočajo z oteženim doseganjem želene kakovosti življenja. V ospredje magistrskega dela smo zato postavili starejšega človeka in proučili razumevanje koncepta kakovosti življenja skozi perspektivo zdravja v lokalnem okolju. Metode: Magistrsko delo temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Podatke smo analizirali z relevantnimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. V raziskavo je bilo vključenih 200 starejših odraslih iz občine Središče ob Dravi, starih od 65 do 95 let. Kot anketni vprašalnik je bil uporabljen validiran vprašalnik WHOQOL 1995. Razprava: V raziskavi smo z demografskimi determinantami ugotavljali, ali obstajajo razlike v razumevanju koncepta kakovosti življenja in zdravega staranja med starejšimi odraslimi v lokalnem okolju. Ugotovili smo, da so anketiranci, stari do 74 let, bolj zadovoljni s svojim duševnim zdravjem kot tisti, stari 75 let ali več. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med nižjo izobrazbo in nižjim zadovoljstvom z duševnim zdravjem. Prav tako smo ugotovili, da obstaja povezanost med konceptom zdravja in kakovostjo življenja ter med konceptom zdravja in konceptom zdravega staranja starejših odraslih v lokalnem okolju Zaključek: Vzdrževanje ustrezne stopnje kakovosti življenja pri starejših odraslih je potrebno z vidika posameznika, družine, družbe in zdravstvenega varstva. Starostne bolezni povzročijo upad telesnih in duševnih funkcij ter posledično oteženo zmožnost opravljanja vsakodnevnih življenjskih dejavnosti, izgubo vlog v družbi in občutka življenjske izpopolnjenosti ter oteženo samooskrbo.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zdravo staranje, aktivno staranje
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 1051; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,51 MB) |
1878. |
1879. Izobraževanje kot podpora starejšim odraslim pri prehodu v upokojitevMajda Kastelic, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo izobraževanja kot oblike podpore starejšim odraslim pri prehodu v upokojitev. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti, kot so staranje prebivalstva, vseživljenjsko učenje, izobraževanje starejših odraslih, medgeneracijsko sodelovanje ter psihosocialni vidiki prehoda v tretje življenjsko obdobje. Izpostavljen je pomen izobraževanja ne zgolj kot prenosa znanja, temveč tudi kot dejavnika za krepitev samopodobe, zmanjšanje osamljenosti ter spodbujanje socialne vključenosti in občutka življenjske vloge.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med prebivalci občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, starimi med 55 in 65 let. V raziskavi je bilo preverjenih pet hipotez, ki so se nanašale na povezavo med izobraževanjem, doživljanjem stresa ob prehodu v upokojitev, spolnimi razlikami, občutkom osamljenosti ter prostovoljstvom. Rezultati so pokazali, da vključevanje v izobraževanje pomembno prispeva k večji družbeni aktivnosti, vendar ni statistično značilno povezano z nižjo stopnjo stresa. Ugotovljeno je bilo tudi, da se ženske pogosteje udeležujejo izobraževanj kot moški, višja formalna izobrazba pa ni bila povezana s pogostejšo udeležbo.
V zaključku so podani predlogi za izboljšanje izobraževalnih politik in programov, zlasti z vidika prilagajanja lokalnim potrebam, podpore podeželskim skupnostim ter razvoja programov za pripravo na upokojitev, ki krepijo aktivno staranje, digitalne spretnosti in medgeneracijsko povezovanje.
Ključne besede: : izobraževanje starejših odraslih, vseživljenjsko učenje, prehod v upokojitev, aktivno staranje, prostovoljstvo, socialna vključenost, osamljenost
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 981; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,23 MB) |
1880. Odnos staršev do uporabe elektronskih naprav in igre v otrokovem prostem časuAriana Grossi, 2025, ni določena Opis: Desetletja nazaj ni bilo takšnega dostopa do tehnologije. Takrat so starši prosti čas z otroki preživljali drugače, otroci so se pogosto igrali na prostem, se gibali na svežem zraku, ustvarjali in preživljali kvaliteten čas skupaj. V današnjem svetu, kjer je digitalna tehnologija neizogiben del našega vsakdana, pa je tega vse manj. Otroci so na vsakem koraku obkroženi z pametnimi telefoni, tablicami, računalniki in drugimi sodobnimi napravami, ki jim zapolnijo prosti čas in nadomestijo prosto igro. Prosta igra, ki vključuje sproščeno in svobodno aktivnost, je izjemnega pomena za razvoj predšolskega otroka. Spodbuja otrokov razvoj socialnih veščin, kreativnosti in domišljije, prav tako pa pozitivno vpliva na kognitivni, telesni in čustveni razvoj. V empiričnem delu diplomske naloge nas je zanimalo, kakšne so značilnosti uporabe elektronskih naprav pri otrocih, kako starši zaznavajo posledice uporabe elektronskih naprav in kako vrednotijo otrokov prosti čas in prosto igro. Vzorčno skupino raziskave so sestavljali starši otrok med prvim in petim letom starosti, ki obiskujejo vrtec La coccinella in vrtec Mornarček v Občini Piran. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 65 staršev iste starostne skupina otroka v vrtcu. Ugotovili smo, da se otroci v povprečju vsakodnevno srečujejo z elektronskimi napravami. Največ otrok se je z njimi prvič srečalo med prvim in drugim letom starosti. Starši otroku najpogosteje omogočijo uporabo tehnologije, ko želijo otroka zaposliti zaradi svojih obveznosti. Največji negativni vpliv pri uporabi zaslonskih naprav starši opazijo pri fizičnem razvoju otroka. Večina si je enotna, da prosta igra pozitivno vpliva na celosten razvoj otroka. Na podlagi ugotovitev raziskave predlagamo, da se izdelajo brošure in oblikujejo preventivni programi, ki bi starše ozaveščali o negativnih vplivih elektronskih naprav na otrokov celostni razvoj.
Ključne besede: elektronske naprave, predšolski otroci, prosti čas, igra, starši
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 956; Prenosov: 15
Celotno besedilo (11,40 MB) |
