Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Virtualizacija je tehnologija, ki omogoča ustvarjanje virtualnih različic računalniških virov. Glavne prednosti virtualizacije vključujejo boljšo uporabo virov, večjo fleksibilnost, varnost, zanesljivost ter prihranek stroškov. V nalogi smo preučili prednosti in slabosti virtualizacije, primerjali ponudnike orodij za virtualizacijo in predstavili virtualizacijo kot rešitev za enostavnejše upravljanje IT-strežniške infrastrukture. Uporaba virtualizacije omogoča enostavno upravljanje in vzdrževanje informacijske infrastrukture ter izboljšuje izrabo virov. Premikanje virtualnih strojev med strežniki olajša vzdrževanje in zagotavlja neprekinjeno delovanje, ključno pa je tudi zagotavljanje varnosti virtualnega okolja s posodobitvami, varnostnimi rešitvami in vzdrževanjem.
Ključne besede: strežnik, VMware ESXi, virtualizacija strojne opreme, informacijska infrastruktura, migracija strežniške infrastrukture
Objavljeno v ReVIS: 20.09.2023; Ogledov: 1312; Prenosov: 40
Celotno besedilo (3,22 MB)

Opis: Doktorska disertacija skozi teoretično in empirično raven ponuja poglobljen premislek glede smiselnosti prepovedi zakrivanja obraza v Sloveniji ter (ne)sorazmernosti posega v človekove pravice v primeru sprejetja takšne prepovedi v tej državi. Izvedli smo 1) kvantitativno raziskavo s pomočjo metode anketiranja, kjer smo v letih 2016, 2018 in 2020 skozi spletno anketiranje priložnostno, po principu snežne kepe, anketirali 1.224 anketirancev splošne javnosti, živečih v Sloveniji, kot 2) kvalitativno raziskavo v letih 2016 in 2020/21 ter 2022 s pomočjo 65 izvedenih poglobljenih intervjujev z (ne)zakritimi muslimanskimi intervjuvankami in (ne)muslimanskimi intervjuvanci/-kami v Avstriji, Belgiji, Franciji in Sloveniji, kjer smo s pomočjo pragmatične filozofije ter kritičnega rasnega feminizma raziskovali njihova stališča glede predhodno omenjene teme. Na podlagi študija literature in ugotovitev empirične raziskave smo ugotovili, da v Sloveniji v dani situaciji ni potrebe po sprejetju zakonske prepovedi zakrivanja obraza. Takšno zakonsko urejanje bi bilo nepotrebno zaradi nedokazanega tveganja za javno varnost, vprašljivosti dejanskega vpliva na dosego enakosti spolov v primeru prostovoljne odločitve za zakritje, kulturološke bližine Bošnjakov in zelo omejene uporabe zakrival v Sloveniji, kar bi povzročilo nepotrebno targetiranje peščice zakritih muslimanskih žensk v tej državi, s čimer smo potrdili prvo hipotezo. Na podlagi podrobnejše študije ugotovitev že opravljenih raziskav v kontekstu argumentacij znotraj testa sorazmernosti, ki ga uporablja ESČP, in sočasno tudi primerjav izhodišč na podlagi razmisleka skozi test sorazmernosti, ki ga je vzpostavil dr. Thomas Jeremy Gunn, smo potrdili drugo hipotezo, in sicer, da bi sprejetje zakonske prepovedi zakrivanja obraza v Sloveniji v dani situaciji predstavljalo nesorazmeren poseg v človekove pravice. Poleg tega smo ugotovili, da ima javnost v Sloveniji bolj negativen odnos do zakrivanja obraza ali zakrivanja na splošno (torej denimo las). Namesto prepovedi zakrivanja obraza, ki se do sedaj izkazalo kot neuspešno, bi morala Slovenija razmisliti o alternativnih možnostih, kot so ohranitev svobode oblačenja, odprtost in prepletenost kultur ter spoštovanje drugih kultur, izkoristiti moč družabnih omrežij in ostalih medijskih struktur za odpravljanje predsodkov pred muslimanskimi ženskami ter oblikovati primerna (virtualna ali fizična) okolja, kjer bi se lahko prikazalo in razpravljalo o načinih za naslavljanje naraščajoče ksenofobije, spodbujanja sovraštva ter preprečevanje nasilja in nadlegovanja žensk, ki se zakrivajo.
Ključne besede: muslimanske ženske, zakrivanje, človekove pravice, sovraštvo, svoboda oblačenja
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 1639; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,78 MB)

Opis: Koncept trajnosti v vesolju se morda na prvi pogled zdi nenavaden. Navsezadnje se vesolje pogosto obravnava kot ogromen, prazen prostor brez življenja in naravnih virov. Vendar pa naše dejavnosti v vesolju, vključno z nameščanjem satelitov, vesoljskim turizmom in prihodnjimi načrti za morebitno kolonizacijo, predstavljajo potencialna tveganja za občutljivo ravnovesje tega zunajzemeljskega okolja. Koncept trajnostnega razvoja še nikoli ni bil izrecno razširjen na vesolje, po drugi strani pa vesolje nikoli ni bilo izključeno iz njegovega področja uporabe. V magistrskem delu je obravnavana pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti. Prikazan je zgodovinski razvoj vesoljske dobe in obstoječa pravna ureditev prava vesolja. Osrednje poglavje je namenjeno konceptu trajnosti ter njegovi razširitvi na vesoljske dejavnosti, pri čemer je podrobneje predstavljena obstoječa pravna ureditev trajnosti vesolja oziroma pomanjkanje le-te. Preučena je tudi povezava med Agendo 2030 za trajnostni razvoj in vesoljem. Delo analizira, kako se lahko cilji Agende 2030, kot so boj proti podnebnim spremembam, trajnostna industrija in vzdržno upravljanje z viri, uresničijo s pomočjo vesoljske tehnologije. Nazadnje je obravnavan tudi pravni in okoljevarstveni vidik vesoljskega turizma. Raziskuje se, kako je ta oblika vesoljske dejavnosti pravno (ne)urejena ter kakšni so okoljevarstveni vidiki, ki jih je treba upoštevati. Namen tega dela je osvetliti problem odsotnosti zavezujoče pravne ureditve trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti ter poudariti, da bi bilo sprejetje ustrezne zakonodaje bolj podobno naravnemu razvoju obstoječega pravnega sistema kot revolucionarni spremembi. Uvedba vrednot, ki jih nosi koncept trajnostnega razvoja, bi lahko bila rešitev za nekatere sistemske težave vesoljskega prava, zlasti njegovega dela, ki se nanaša na varstvo vesolja pred vesoljskimi odpadki.
Ključne besede: vesoljsko pravo, trajnostni razvoj, vesoljske dejavnosti, vesoljski odpadki, LTS smernice, Artemis Accords, Agenda 2030, vesoljski turizem
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 1507; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Gradbena pogodba je zelo kompleksna pogodba, saj gre običajno za velike pogodbene vrednosti, izvajanje del poteka v daljšem časovnem obdobju, pri gradnji pa do nesporazumov in napak, ki se odkrijejo bodisi že med samo gradnjo bodisi šele po zaključku del. Na začetku zaključnega dela smo uporabili deskriptivno, analitično, komparativno in aksiološko metodo. Nato smo v empiričnem delu uporabili aksiološko in induktivno-deduktivno metodo, ključne ugotovitve pa strnili s sintetično metodo. Rezultat magistrskega dela je dognanje, kako pomembno vlogo imata popis del in gradbeni dnevnik v gradbeni pogodbi. Iz tega dognanja sledijo priporočila pogodbenim strankam, kakšne določbe naj gradbena pogodba vsebuje in na kaj naj bodo pri sklepanju gradbenih pogodb posebej pozorne, ter splošno opozorilo na stopnjo doslednosti pri vodenju evidenc. Cilj je s takšnimi priporočili in opozorili podati rešitve, ki bi lahko pripomogle k zmanjšanju števila sporov na tem področju. Ker magistrsko delo zajema tudi priporočila glede ravnanja, ki se navezujejo na ukrepe vlade in na Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19, prav tako pa v njem opozarjamo pogodbene stranke, na kaj je treba biti pozoren pri spremembi roka, ki bo posledica stanja, v katerem smo se znašli zaradi razglasitve epidemije in sprejetja številnih ukrepov, se bistveno razlikuje od dosedanjih raziskav. Dve bistveni ugotovitvi, do katerih pridemo sta, da vodenje gradbenega dnevnika predstavlja ključni dokaz v sporih, enako pa velja tudi za kvalitetno pripravljen popis del. Obe vrsti dokumentacije imata pomembno vlogo pri pogodbenem roku in ceni, na sam predmet pogodbe pa neposredno ne vplivata.
Ključne besede: bistvena sestavina, rok, cena, popis del, gradbeni dnevnik
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 1317; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Področje zasebnega varovanja je z vidika raziskav zelo slabo zastopano. Prav tako je zelo malo znanstveno podprtih strokovnih člankov ali druge literature, ki se dotika tematike mobbinga in sindroma izgorelosti ter njune povezave in vplivanja na delo, ki ga ponujajo zasebno varnostna podjetja kot na posameznika oziroma varnostno osebje. Diplomska naloga je tako eden od začetnih temeljev, ki raziskuje področje mobbinga in sindroma izgorelosti pri varnostnem osebju ter pomaga doumeti, kako nevarni so lahko vplivi omenjenih pojavov na okolico in na samo psihofizično sposobnost. Namen raziskave je ugotoviti prisotnost in povezanost mobbinga ter sindroma izgorelosti, raziskati vplive elementov mobbinga na sindrom izgorelosti in ključne dejavnike, povezane s psihofizično sposobnostjo varnostnega osebja ter nenazadnje prav tako opozoriti na potencialne nevarnosti, s katerim se srečuje varnostno osebje vsakodnevno, zaradi prisotnosti mobbinga in vpliva na sindrom izgorelosti. Empirični del temelji na kvantitativni metodologiji, ki je bila obravnavana na vzorcu dvestosedeminštiridesetih anketiranih, s katero smo ugotavljali povezave in vplive mobbinga na sindrom izgorelosti. Zaznana je bila prisotnost obeh pojavov ter dokazan vpliv mobbinga na sindrom izgorelosti. S pridobljenimi rezultati in ugotovitvami bo lažje razumeti, predvideti ter oceniti možna tveganja pri samem delu tako za posameznika kot, kakšen vpliv bi lahko slednje imelo na delo in posledično na zasebno varnostno podjetje. Z večjo prepoznavnostjo tveganj nameravamo vzpodbuditi razmišljanje o preventivnem ukrepanju in njegovem udejanjanju.
Ključne besede: mobbing, sindrom izgorelosti, varnostno osebje, psihofizična sposobnost, varnost, nevarnost
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2023; Ogledov: 1378; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,03 MB)